Obnova travne ruše

Proizvodni potencial in zaloga voluminozne krme sta za načrtovanje na kmetijskem gospodarstvu in nadaljnjo govedorejsko proizvodnjo pomembna dejavnika.

Včasih že zelo hitro ugotovimo, da zaradi kakršnih koli razlogov krme ni oz. je ne bo dovolj. Kaj narediti? Možnosti je več:

• zmanjšanje števila živali, česar si zagotovo nihče ne želi,
• dokupovanje krme, kar je pogosto enostavna, vendar draga rešitev,
• povečanje obsega pridelave krme, kar je ob pomanjkanju zemlje omejena možnost,
• setev posevkov, ki bodo dali zanesljive pridelke v vseh pridelovalnih pogojih,
• izboljšava obstoječe ruše.

Pridelava voluminozne krme je odvisna od številnih dejavnikov, na katere nimamo vpliva. Vreme in tip tal sta zagotovo dva od njih. Na nekatere dejavnike pa lahko vplivamo in se jim v določeni meri prilagajamo. Na pridelavo krme lahko vplivamo z izbiro tal, izbiro posevka, gnojenjem, apnenjem, košnjo (pogostost, višina) ...

Poznavanje travne ruše je osnova gospodarnega pridelovanja krme

Dobra trajna travna ruša ima v svoji sestavi 60–70 % trav, 10–30 % metuljnic in 10–20 % zeli. Naš proizvodnji cilj mora biti čim višji delež kakovostnih trav in metuljnic ter čim manj nezaželenih zeli. Detelje so tiste, ki dajo boljšo kakovost, trave pa večji pridelek. Med zeli spadajo najpogostejši pleveli na travinju, kot so ščavje, rman, regrat, lakota in nekateri širokolistni njivski pleveli, ki negativno vplivajo zlasti na pridelek s travinja. V sejanem travinju je do 10 % zeli.

Kdaj in zakaj ima ruša slabo proizvodno vrednost?

1. Ko ima nizke pridelovalne zmogljivosti, ki se izrazijo v manjši prireji.
2. Gospodarsko pomembne vrste trav in metuljnic v ruši so kratke trpežnosti.
3. Velik delež nekoristnih zeli v ruši zmanjšuje uporabno vrednost pridelka.
4. Ko je občutljiva za ekstremne rastne razmere, kot so suša, pozebe in škodljivci.
5. Ko je redka, je nazadostna njena varovalna vloga proti eroziji vetra in vode.

Kaj vse vpliva na kakovost travne ruše?

Raba travinja skupaj z gnojenjem odločilno vpliva na pridelek in botanično sestavo travne ruše pri intenzivnem pridelovanju, medtem ko imajo pri ekstenzivnem pridelovanju večji vpliv talno podnebni dejavniki. Travinje moramo kositi vsaj 6 cm visoko, ko so tla primerno osušena. Gnojenje najhitreje in najučinkoviteje spremeni botanično sestavo travne ruše ter vpliva na pridelek in kakovost krme. Količina uporabljenih gnojil je odvisna od pogostnosti, načina rabe in sestave ruše. Posebna pozornost velja gnojenju z dušikom. Če so tla dobro založena z dušikom, v ruši prevladujejo trave in zeli. Ko dušika v tleh začne primanjkovati, se uspešneje širijo metuljnice. Pri metuljnicah zaradi sposobnosti vezave dušika iz zraka ni potrebno gnojenje s tem hranilom. Če jih dognojujemo z dušikom, nam bodo izginile iz travne ruše.

Pozorni moramo biti tudi na pHvrednost. Prenizek pH pogosto otežuje, zmanjšuje dostopnost do hranil (predvsem do fosforja).

Posebna pozornost velja gnojenju travinja z gnojevko. Priporočljivo je, da je gnojevka razredčena z vodo v razmerju 1:1 ali vsaj 1:0,5 v odmerku do 12 m3/ha za posamezni odkos. Uporaba pregoste gnojevke v prevelikih odmerkih neugodno vpliva na travno rušo. Posledice nepravilne rabe so njeno propadanje, redčenje in ožigi. Še posebej je to izrazito v sušnih obdobjih. Talno-podnebne razmere. Neugodne vremenske razmere (suša, mraz) so tiste, ki v zelo veliki meri vplivajo na obstojnost travne ruše. V Sloveniji nas pogosto doleti poletna, občasno pa tudi že spomladanska suša. Obe suši sta neugodni za rast trav. Spomladanska suša vpliva predvsem na pridelek krme, ker travinje v tem času najhitrejeprirašča. Poletna suša pa tako zaradi pomanjkanja vlage kot zaradi izpostavljenosti ekstremno visokim tempera-turam negativno vpliva na trpežnost travinja. Še posebej so nasušo občutljive trave, bolje jo prenašajo metuljnice.

Na obstojnost travne ruše vpliva tudi mraz pozimi in zgodnje spomladanske pozebe. Mraz oz. nizke temperature so še posebej nevarne za mlade in nove posevke, če na posevku ni snežne odeje. Takšni posevki še nimajo dobro razvitega koreninskega sistema in s tem dobrega ukoreninjenja. Mraz in njegovo popuščanje povzroča, da se zgornja plast zemlje krči in širi in na ta način odtrga nadzemne dele rastlin od korenin. Snežna odeja je nevarna predvsem pri posevkih, ki gredo v prezimovanje nekoliko višje rasti. Takšni posevki lahko ob dolgotrajni snežni odeji zaradi snežne plesni propadejo.

Obnova trajne ruše

Ko v travni ruši iz kakršnihkoli razlogov opazimo nezaželeno botanično sestavo, jo poskušamo izboljšati. To lahko storimo z obnovo travne ruše, ki ji sledita pravilna raba in gnojenje. Za obnovo travne ruše se odločimo, ko je ruša zapleveljena, ko je veliko praznih mest in ko jo sestavljajo nizke in slabe trave.

Obnova ruše lahko poteka na več načinov:

1. Dosejevanje je ukrep, ko v obstoječo rušo večkrat letno sejemo približno po 5 kg semena. To lahko izvedemo skupaj z dognojevanjem, dosejemo lahko ročno ali drugače. Pri takšnem načinu seme ostane na površini tal, zato je zaželeno, da setev izvedemo pred dežjem. Za takšen način setve so najprimernejše trpežne ljuljke, njihove mešanice ali mešanice z večjim deležem ljuljke.
2. Vsejavanje je celovitejši ukrep, ki naj bi ga na travinju izvajali vsako leto. Vsejavanje izvajamo s specialnimi sejalnicami za setev v travno rušo, ki seme odložijo v zemljo in ga z njo tudi zakrijejo. Valjanje izvajamo po potrebi v sušnem obdobju in pri spomladanskih vsejavanjih. Takšen način setve zagotavlja tudi največ uspeha pri obnovi ruše. Čas vsejavanja: optimalni čas je od 20. avgusta do 15. septembra. Pred vsejavanjem mora biti ruša pokošena ali pa še dovolj nizka, če vsejavanje opravimo pred prvo košnjo. Izberemo seme oziroma mešanico, ki je najbolj prilagojena našemu tipu tal in načinu rabe. Za vsejavanje na travinju v njivskem kolobarju izberemo katero od mešanic s poudarkom na trpežnih ljuljkah (TM Agrosaat 1), na trajnih travnikih pa mešanico z večjim številom vrst (TM Agrosaat 1 plus). Količina potrebnega semena za obnovo je 25 kg/ha. Po vzniku novih rastlin moramo poskrbeti za dobro osvetljenost kalečih rastlin. To opravimo s košnjo. Prva košnja po vsejavanju mora biti opravljena, ko je stara ruša visoka 15–20 cm. Kosimo nekoliko višje, približno 6–8 cm. Prvo leto po dosejavanju pašo odsvetujemo, ker bi živali z gaženjem mlade rastline uničile. Gnojenja novih posevkov pred vznikom in pred prvim odkosom ne načrtujemo. Z gnojenjem pričnemo šele po prvem odkosu in to le z mineralnimi gnojil, količinsko največ do 40 kg N/ha. Šele po drugem odkosu, ko so mlade rastlineže bolj ukoreninjene, priporočamo uporabo gnojevke (do 15 m3/ha na eno rabo). V poletnih mesecih, ko so visoke temperature, zaradi ožigov gnojevke ne razvažamo.
3. Nova setev ruše pomeni uničenje stare ruše, obdelavo tal in ponovnosetev. Ko se odločimo za takšen način obnove, je običajno stara ruša že tako močno zapleveljena, da najprej priporočamo kemično uničevanje plevelov. Za učinkovito delovanje herbicida morajo imeti pleveli dobro razvite liste (15–20 cm visoki). Nato površino obdelamo bodisi z oranjem bodisi s kakšno drugo vrsto obdelave in jo pripravimo za ponovno setev. Čas setve: optimalni čas je od 20. avgusta do 15. septembra. Spomladanska setev: marec oz. ko razmere setev dopuščajo. Za setev uporabimo polno setveno normo mešanice, ki jo želimo pridelovati (40–45 kg/ha). Valjanje posevka v primeru setve s sejalnico ni nujno potrebno, obvezno pa je za ostale načine setve (ročna setev, trosilniki ...) in v primeru pomanjkanja vlage. Pri obnovi travinja z novo setvijo setev varovalnega posevka ni potrebna. Mešanice Agrosaat in Agrosaat plus imajo v svoji sestavi vključeno mnogocvetno ljuljko (do 10 %). Mnogocvetna ljuljka raste hitro in deluje kot varovalni posevek preostalim travam in deteljam v mešanici. Sčasoma, po 2–4 košnjah, mnogocvetna ljuljka izmešanice izgine oziroma propade. Ta mesta zapolnijo preostale vrste trav in detelj iz mešanice.