Kakovostna travna silaža je za prehrano goveda odlična krma in pomemben vir strukturne vlaknine, beljakovin in energije v krmnem obroku.
Če želimo pripraviti kvalitetno travno silažo, moramo poskrbeti za ustrezno botanično sestavo, izvesti ustrezna agrotehnična dela, poskrbeti za pravi čas in pravilno tehnologijo spravila, konzerviranja in skladiščenja travne silaže.
nologijo spravila, konzerviranja in skladiščenja travne silaže. Rejci se v času primernem za pripravo travne silaže pogosto soočajo z vremenskimi težavami. Posledica neugodnih vremenskih in talnih razmer v času spravila je onesnaženje silirne mase z zemljo. Vzroki za onesnaženje silirne mase z zemljo pa so: slabo negovana travna ruša (neporaščena mesta, krtine idr.), prenizka košnja in neustrezna nastavitev ostale kmetijske mehanizacije, ki se uporablja pri pripravi travne silaže (obračalniki, zgrabljalniki, silažne samonakladalne prikolice idr.). Pri analizi vzorcev takšnih ravnih silaž ugotovimo velike vsebnosti surovega pepela, ki je pokazatelj onesnaženja silirne mase z zemljo. V letih, ko so vremenske in talne razmere neugodne za spravilo, vsebnosti surovega pepela pogosto veliko železa (> 800 mg železa/kg suhe snovi travne silaže), kar je za živali neugodno. Onesnaženost silirne mase z zemljo vpliva na procese siliranja, zmanjša hranilno vrednost travne silaže in zmanjša zauživanje takšne travne silaže.
Posledica onesnaženja silirne mase z zemljo je večja puferska kapaciteta. Klostridiji, ki jih z zemljo vnesemo v silirno maso, povzročajo maslenokislinsko vrenje in nastanek velikih količin maslene kisline. Posledice pokladanja takšne travne silaže so: zmanjšana prireja in slabša kvaliteta proizvodov (npr. mleka), prebavne in presnovne težave (ketoza idr.), plodnostne motnje, šepanje in druge zdravstvene težave. Slabo pripravljene in posledično zdravstveno oporečne travne silaže so lahko tudi vzrok za botulizem in listerizo. Zaradi vseh naštetih težav, ki so lahko posledica kontaminacije silirne mase z zemljo, je potrebno skrbeti za pripravo higienske in zdravstveno neoporečne travne silaže. Onesnaženje silirne mase z zemljo zmanjšamo s pomočjo obvladovanja populacij določenih živalskih vrst na kmetijskih zemljiščih, vzdrževanjem in obnovo travne ruše, ustreznim gnojenjem, ustrezno višino košnje (vsaj 5–7 cm) in košnjo suhih rastlin, ko so vremenske in talne razmere ustrezne, ter ustrezno nastavitvijo obračalnikov, zgrabljalnikov in pobiralnih naprav. Pomen ustreznih nastavitev strojev za spravilo je še bolj očiten na razgibanih in vlažnih kmetijskih zemljiščih.
Želimo vam veliko uspeha pri pridelavi krme.
dr. Andrej Toplak, univ. dipl. inž. zoot., dr. vet. med., KGZS Zavod Ptuj
Danilo Hanžel, dipl. inž. zoot., RWA Slovenija, d. o. o.
