Trstikasta bilnica v današnjem času
Pripravila: Petra Marko
Kakovostna voluminozna krma iz travinja predstavlja pomemben del krmnega obroka na vsaki živinorejski kmetiji. Kakovostno in doma pridelano travinje je ključnega pomena za donosno rejo živali. Pridelamo ga lahko iz trajnih travnikov in zasejanih njivskih površin.V zadnjem času se povečuje delež sejanih travnikov v njivskem kolobarju, kar je zagotovo posledica povečanja intenzivnosti predvsem govedorejske proizvodnje in vedno večjega izpada pridelka na trajnem travinju. Da pa bi tudi iz trajnega travinja lahko pridelali velik in kakovosten pridelek osnovne voluminozne krme, je potrebno izvajati pravilne agrotehnične ukrepe. V mislih imamo predvsem pravilno rabo travinja. Pozorni moramo biti na zgodnost prve košnje ter število košenj, pri paši pa obremenitev pašnih površin z živalmi. Izredno pomembni pa so vsi agrotehnični ukrepi na travinju: gnojenje, apnenje, pravočasno in sprotno zatiranje trajnih plevelov ter v razredčeni in poškodovani ruši (prazna mesta) izvajanje dosejavanja ter vsejavanja.
Pri rabi trajnega travinja je ključnega pomena ustrezen namen uporabe (paša, košnja zelene krme, sušenje mrve, siliranje) glede na vrsto živali (govedo, drobnica), vrsto tal, nagib, relief, matično podlago in seveda intenzivnost pridelave, ki nam jo naravno travinje omogoča. Vrsta rabe zelo vpliva na pridelek in botanično sestavo travne ruše. Z gnojenjem vplivamo na količino pridelka, seveda pa lahko tudi najhitreje spremenimo botanično sestavo in kakovost trajne ruše. Zato velja posebno pozornost nameniti gnojenju z dušikom. Če je dušika dovolj, v ruši prevladujejo trave in zeli, če dušika začne primanjkovati, pa metuljnice. Ker metuljnice same vežejo dušik iz zraka, je v primeru njihove prisotnosti v naravni ruši potrebno količino dodanega dušika z organskimi in mineralnimi gnojili ustrezno zmanjšati. Izjema je bela detelja, ki predvsem na pašnih in košenih površinah prenese med deteljami največje količine dušika. Travno rušo v intenzivni govedoreji pogosto gnojimo tudi z večjimi količinami gnojevke. Pri takšnem gnojenju je potrebno biti previden, da ruše ne poškodujemo s premočno koncentracijo, zato priporočamo redčenje gnojevke z vodo. V bližnji prihodnosti se nam obeta tudi sprememba načina gnojenja z gnojevko, ko bo obvezna uporaba “inkorporatorjev”, da ne bosta več prisotna smrad in prekomerna izguba dušika v preobremenjenem okolju. Z vnašanjem gnojevke v tla ali polivanjem po tleh brez škropljena se bo povečala količina organskega dušika, ki bo prišel do korenin naravne in sejane travne ruše. Poškodbe preveč intenzivnega gnojenja z gnojevko so lahko vidne na ruši kot ožigi, redčenje ruše, propadanje koristnih trav. S sistemi reje na rešetkah in s pehali, ki predstavljata hladen način skladiščenja organskih gnojil, lahko pripeljemo na travinje tudi njivske plevele. Zadnja leta ta pojav lahko opazimo poleti ob koncu julija in v avgustu, ko na zelo intenzivno rabljenih naravnih travnikih (do sredine avgusta opravljene že štiri košnje, če je dovolj padavin) rastejo njivski semenski pleveli kot so kostreba, zeleni muhvič in trajni osat, njivski slak, ščavje ... Ti pleveli zmanjšujejo količino pridelka, še bolj pa njegovo kakovost. Zavedati se moramo, da je gnojenje z govejo gnojevko zelo enostransko, saj dodajamo velike količine dušika in kalija. Gnojenje s fosforjem, ki je nujen za rast kakovostnih trav in detelj, pa je pogosto zelo revno. Takšne površine so pregnojene s kalijem, obilo organskega dušika pa skrbi za postopno zakisavanje travniških tal.
Poleg uravnoteženega gnojenja z vsemi hranili je zelo pomemben ukrep tudi apnenje ali kalcifikacija, na katerega velikokrat kar pozabimo. Z velikim številom košenj s travnikov odpeljemo tudi precejšno količino kalcija, ki je hranilo, ki ga trave in detelje poleg NPK in Mg precej porabijo. Priporočamo stalno apnenje, kjer se gnoji z gnojevko ali pa je matična podlaga pod travniki razmeroma kisla. Svetujemo uporabo dveh naravnih proizvodov na osnovi apnenca Agrokalcit ali Agrokalcit S. Gre za fino mleti apnenec, kjer je velikost delcev 100 odstotek pod 1 mm in kar 80 odstotkov pod 0,3 mm. To je pogoj za hitro reaktivnost (deluje vse v treh letih) in hitro ter učinkovito delovanje. Raztros apnenca lahko opravite pred začetkom vegetacije spomladi, ali takoj po vsaki košnji ali v jesenskem času, v količini vsaj od 2 do 3 toni na hektar vsako tretje leto. Opcija za apnenje, kjer raztros moke ni mogoč zaradi nagiba, pa so tudi granulirana apnena gnojila, kot so Kalkkorn, Kalkorn Mg in Kalkorn P15, ki ima dodatek naravnega fosforja.
Kadar pa se botanična sestava travne ruše zelo spremeni zaradi nepravilne rabe, je potrebno dodatno ukrepanje z vnosom kakovostnega travnega semena. V poslabšani travni ruši kakovostne trave in detelje izginejo, začno pa prevladovati pleveli (zeli) ter gospodarsko manj pomembne trave. Nujen ukrep je največkrat dosejavanje ali v skrajnem primeru nova setev. Cilj je, da imamo v travni ruši čim več kvalitetnih trav in metuljnic ter čim manj zeli. Trave najbolj vplivajo na količino pridelka na travnikih, detelje pa na kvaliteto. Če se ob nepravilni rabi razrastejo v ruši zeli, največkrat prevladujejo pleveli kot so ščavje, regrat in rman, ti pa negativno vplivajo na pridelek. Če smo z ustreznejšim gnojenjem neuspešni pri zmanjšanju njihove prisotnosti, je najboljše, da se pred dosejavanjem, odločimo za njihovo zatiranje s selektivnimi herbicidi. Zgodi pa se tudi v travni ruši, da zaradi poškodb, kot so gaženje, suša, pozeba, prenizka košnja nastanejo prazna mesta. Kadar je teh preveč prav tako izgubljamo pridelek in je dosejavanje nujen ukrep. Pred dosejavanjem je potrebno travno rušo pokositi ali zmulčiti, ostanke zelinja pa odstraniti s površine. Za dosejavanje se ponavadi odločimo v zgodnjem jesenskem času, z vnosom sejanih trav v naravno travinje pa povečamo njegovo kakovost in povečamo pridelke košenj v prihodnji pridelovalni sezoni. Pozitivni učinki dosejavanja in vsejavanja se kažejo tako v letih, ko je dovolj padavin za rast trav, kot tudi v letih, ko je teh manj. Ukrep dosejavanja in vsejavanja je manj uspešen v spomladanskem času zaradi preveč intenzivne in hitre rasti obstoječe ruše, ki ji mlade rastlinice ne morejo konkurirati. Za dosejevanje izberemo mešanice z večjim deležem trpežnih ljuljk, tako priporočamo Agrosaat 1 za dosejevanje na travinju v njivskem kolobarju in bolj pestro mešanico Agrosaat 1 PLUS za dosejevanje trajnih travnikov. Priporočena setvena norma je 20 kg/ha, setev pa opravimo z zato namenjenimi sejalnicami, običajno so to sejalnice za direktno setev trav v obstoječo travno rušo. Setev mnogocvetne ljuljke v trajne travnike je pogosto kratkotrajen in manj uspešen ukrep, zato ga ne priporočamo. Kadar pa trajni travnik popolnoma propade in je močno zapleveljen, je edina rešitev nova setev. To pomeni, da staro rušo uničimo mehansko ali kemično, plitvo obdelamo tla in ponovno zasejemo. Za zasnovo novega travnika sejemo polno setveno normo mešanice, ki jo želimo pridelovati, to je najmanj 40 kg/ha. Če želimo imeti večletni travnik brez detelje, prav tako priporočamo setev mešanice trav Agrosaat 1 ali Agrosaat 1 PLUS, ki ju lahko kombiniramo z mešanico Agrosaat 8. Travne mešanice so primerne tako za čisto setev kot tudi za dosejevanje. Če pa želimo pester trajni travnik z deteljami, potem izberimo deteljno travno mešanico Agrosaat 2 ali Agrosaat 2 PLUS. Agrosaat 2 PLUS je po svoji sestavi najbolj podobna naravnemu travniku, vsebuje 12 komponent, od tega 9 trav in 3 detelje (črno deteljo, belo deteljo in nokoto). Je najbolj razširjena mešanica v pridelavi iz programa Agrosaat. To mešanico priporočamo v kombinaciji s travno mešanico Agrosaat 8 tudi za površine, kjer slabše poznamo tla ali sumimo, da so slabo založena s hranili in zakisana (agromelioracije). Zaradi svoje pestrosti je deteljno travna mešanica Agrosaat 2 PLUS zelo tolerantna na sušo.
Kakovostno trajno travinje je pomembno tako z vidika donosne prireje živali, kakor tudi vidika ohranjanja in izgleda kulturne krajine. Trajno travinje v obliki pašnikov in travnikov skrbi, da ne prihaja do nadaljnjega zaraščanja, saj smo že tako med najbolj gozdnatimi državami v Evropi. Ob primerni skrbi in rabi nam lahko uspe ohranjanje obojega.
Intenzivna raba travinja ob neupoštevanju ustreznega gnojenja, preveliki obremenjenosti z živalmi ali organskimi gnojili in stalna prepogosta košnja zahtevajo svoj davek. Opazimo ga kot poslabšanje botanične sestave travnikov, ki jim pade proizvodna sposobnost ter kakovost zelinja, ki ga kosimo ali pasemo. Na ta način se zmanjša tudi donosnost reje živali. Brez sprememb v tehnologiji pridelave travinja, pravilnega gnojenja, apnenja, zatiranja plevelov ter vsejavanja in dosejavanja kakovostnih trav ne moremo v prihodnosti več pričakovati uspešne reje živali.
