Eden izmed najboljših hibridov za pridelavo zrnja na težjih ilovnatih tleh v letošnjem letu je bil DKC 4717. Povprečni pridelek suhega zrnja na površini 31,39 hektarov je bil 14,3 t/ha pri izmerjeni vlagi 22,1 % ob žetvi. Odlika DKC-hibridov se je pokazala tudi pri ranejši žetvi z nekoliko višjo vlago, saj je bila kvaliteta zrnja po žetvi in procesih sušenja izvrstna, brez loma in primesi, kar je zelo pomembno za nadaljnjo skladiščenje v silosih.
Dejan Kocbek
tehnolog PP AgroNaše sodelovanje s semenarsko hišo Agrosaat je strokovno in zaupanja vredno. Sodelujemo na področju nabave semen, gnojil in pri odkupu naših pridelkov. Sejemo celoten Agrosaatov sortiment buč, ovsa, večji delež sortimenta pšenice in oljne ogrščice. Vsako leto se odločimo tudi za setev koruze iz Agrosaatovega sortimenta zaradi odličnih in kvalitetnih pridelkov z dobrim sproščanjem vlage. V letu 2020 smo pridelovali hibrid DKC 4717, pri katerem smo dosegli pridelek suhega zrnja 13.626 kg/ha in DKC 4569 s pridelkom suhega zrnja 12.275 kg/ha.
Franc Puklavec
vodja poljedelstva Jeruzalem Ormož SAT, d.o.o.Smo vinogradniška vinarska in poljedelska kmetija. Obdelujemo 13 hektarov vinogradov (60.000 trt) ter pridelamo 100.000 litrov vina pod blagovno znamko SISI. Ukvarjamo se tudi s poljedelstvom, saj imamo celotno površino posejano s sortimentom semenarske hiše Agrosaat (koruza, pšenica, ječmen). V letu 2020 smo imeli posejan hibrid TEXERO, saj imamo zelo težka ilovnata tla. Izbrali smo odličen hibrid glede na rastne razmere, saj smo imeli v obdobju zadnjih petih letih največje pridelke. Na zelo težkih tleh v letu 2020 niso bili optimalni pogoji, saj so se pojavljale na posameznih parcelah depresije. Povprečni pridelek na 24 hektarih površine je bil 16.840 kg/ha z 21 % vlage. Na dobrih odcednih parcelah smo pridelali preko 21.000 kg/ha, kar kaže na odličen hibrid z velikim potencialom in zdravim zrnjem.
Simon Druzovič
Drbetinci, VitomarciV skupini Panvita pridelujemo koruzo za zrnje na nekje 1.050 hektarov. Za letošnje leto lahko povemo, da je bilo leto koruze, saj so bili doseženi rekordni pridelki. Na to izjemno letino so vplivali ugodni vremenski pogoji, tehnologija in pa sortiment. Pri izboru sortimenta se odločamo tudi za hibride semenarske hiše Agrosaat. V proizvodnji smo imeli hibrid Glumanda, zrelostni razred 300, ki se je zelo dobro obnesel na lažjih zemljiščih. Pridelek suhega zrnja za ta hibrid je bil v povprečju 12,9 t/ha, kar je za ta zrelostni razred zelo dobro. V pridelavi smo imeli tudi že preizkušen hibrid DKC 4569 na nekaj več kot 160 hektarih. Povprečni pridelek se je gibal okoli 14 ton suhega zrnja. Semenarsko hišo Agrosaat spodbujamo, da še naprej v svojem izboru hibridov ponuja najnovejše selekcijske dosežke pri žlahtnjenju koruze.
Boštjan Ferenčak
tehnolog za poljedelstvo v skupini PANVITANaša kmetija se nahaja na robu Goričkega, zato obdelujemo večji del površin na gričevnatem, del pa na ravninskem območju. Koruza je za nas najpomembnejša poljščina in jo zasejemo vsako leto na približno 35 hektarih. Običajno izberemo dva do tri različne hibride (v lanskem letu DKC 4569, DKC 4717, TEXERO) z velikim potencialom za pridelek in dobrim sproščanjem vlage. V zadnjih letih je praviloma vedno prisoten hibrid DKC 4717, ki se je izkazal z zelo stabilnim pridelkom skozi različne pridelovalne pogoje. Tako smo v letu 2020 na naši kmetiji dosegli povprečno 15 ton zrnja po hektaru z vlago pod 25%. Z doseženim rezultatom smo zelo zadovoljni.
Tomaž Nemec
Bukovnica, PomurjeNaša kmetija obsega približno 38 hektarov obdelovalnih površin, od tega imamo v kolobarju 1/3 koruze. Za semenarsko hišo Agrosaat izvajamo tudi sortne poskuse, tako da smo z novostmi sproti seznanjeni. Koruzo praviloma pridelujemo za sušenje zrnja, tako smo v letu 2020 imeli posejana dva hibrida, DKC 4717 in TEXERO. TEXERO smo posejali na zelo težka tla in z njim pridelali 15 ton
suhega zrnja po hektaru, kar je tudi rekord parcele, kjer smo ga pridelovali. Na naši kmetiji se ukvarjamo tudi s sušenjem koruze. Opažamo, da Agrosaatove koruze odlično sproščajo vlago, imajo dober hektoliter in zdravo zrnje.
Janko Košar
Biserjane, PomurjeNa naši kmetiji obdelujemo okoli 125 hektarov njivskih površin, od tega je približno 65 hektarov namenjenih pridelavi koruze. Glavno dejavnost na kmetiji predstavlja govedoreja in prašičjereja, letno spitamo doma okoli 1.800 pujskov in 440 bikov. Zato je zelo pomembno, da imamo poleg dobrega pridelka tudi zdravo in kakovostno krmo. Na kmetiji izvajamo tudi sortne poskuse za semenarsko hišo Agrosaat, na podlagi katerih se potem tudi lažje odločamo za izbiro primernega hibrida glede na naše potrebe. V letu 2020 je najbolj izstopal hibrid za zrnje TEXERO, zrelostni razred FAO 380, kjer smo po hektaru pridelali dobrih 16 ton koruze z nizko vlago. Od silažnih hibridov pa je za nas še vedno večni zmagovalec LG 34.90, ker da največji pridelek, je odlične kakovosti in izkazuje dobro prebavljivost za prirast pitancev.
Mark in Vinko Dragoš
Cerkvišče, GradacNaša kmetija se ukvarja z rejo perutnine in s poljedelstvom. Vzporedno izvajamo tudi odkup žit (pšenice in koruze). V preteklem letu se nam je v pridelavi zrnja izkazal hibrid LG 31. 330. Na lahkih tleh je bil pridelek svežega zrnja 16.230 kg/ha, z 26,5 % vlago. Poželi smo ga 8. oktobra 2021. Zrnje je
intenzivne rumeno oranžne barve izredno odporno na lom pri sušenju. Analiza samega zrnja je pokazala visok hektoliter, in to kar 79, ter visoko vsebnost beljakovin (10,9 %).
Tadej Cvetko
Kmetija Tadej Cvetko, CvetkovciNaša kmetija obsega ca. 70 hektarjev obdelovalnih površin, od tega sejemo vsako leto ca. 25-30 hektarjev koruze. Glavnino koruze skladiščimo v CO2 silosu za prehrano prašičev. V letu 2021 smo se soočali s težkimi pridelovalnimi razmerami. V maju je bilo hladno in deževno vreme, zatem pa je sledilo sušno obdobje s pomanjkanjem vlage. Glavnino posejane koruze je bil hibrid AJOWAN, fao 350, ki se je izkazal zelo primeren za našo kmetijo. Kljub dobremu gnojenju in pridelavi na težjih tleh smo lahko pravočasno začeli s spravilom koruze. V povprečju smo dosegli ca. 16 ton zrnja na hektar, s povprečno vlago 24 %, s čimer smo zelo zadovoljni. Naj izpostavim tudi, da sta bila zrnje in rastlina ob žetvi zdrava, brez vidnih plesni, kar je tudi zelo pomemben dejavnik pri reji prašičev.
Martin Fras
Lešane, Pomurje