Koruzna vešča – Škodljivec koruze št. 1
Kdaj silirati, ko se koruza suši?
Pripravila Jože Mohar in Jožica Dolničar oba Agrosaat d.o.o.
Priporočena žetev, ko ima koruza 30 do 35 odstotkov sušine ter daljšo rez
Lansko leto je bilo za semenarsko podjetje Agrosaat zelo pomembno, saj je z žlahtniteljskim partnerjem Limagrain iz Francije začelo uvajati visoko prebavljive silažne koruze »LG Animal Nutrition«, ki so edinstvene v Evropi. Odziv pridelovalcev in rejcev je bil izjemno dober, saj so bile skoraj vse načrtovane količine hibridov LGAN predčasno razprodane. Pogoji za rast koruze so bili ugodni, tako da ni bilo izpadov pridelka, saj je večina pridelovalcev kljub prepovedi setve tretiranega koruznega semena še uspela posejati seme tretirano proti talnim škodljivcem. Letos nas verjetno čaka precej težja pridelovalna sezona, ker določeni strokovnjaki že napovedujejo izpad pridelka za 10 odstotkov in več zaradi škode, ki jo povzročijo talni škodljivci (strune in sovke). Vse bolj se nam torej zastavlja vprašanje: ali imajo rejci zadostne površine, namenjene koruzi, in kdo bo pokril izpad pridelka, ki se ob napadu strun lahko zgodi. Najslabša rešitev ob zmanjšanem pridelku, ki se nam lahko zgodi, bo zmanjševanje staleža govedi, ki je s stališča povečanega povpraševanja po govejem mesu že tako premajhen.
Prisilno dozorevanje koruze
Lansko spravilo silažne koruze je bilo razmeroma zgodnje, in sicer v septembru, ker so visoke temperature in suša pred časno poskrbeli za prisilno dozorevanje koruze. Kdor je predolgo čakal s spravilom in je požel presuho koruzo s sušino, višjo od 35 odstotkov in več, ima letos v silosu pogosto težave s kvarjenjem silažne mase. Dodaten negativen dejavnik pa so bile previsoke temperature ob žetvi koruze. Poleg zgodnejše žetve silažne koruze s sušino od 30 do 35 odstotkov v Agrosaatu opozarjamo, da je bolj primerna daljša rez silažne mase. Po zagotovilih prehranskih strokovnjakov mora biti dolžina rezi koruznice s silokombajnom večja od 11 milimetrov, ker ob krajši rezi ne moremo več govoriti o strukturni vlaknini, ki pa je bistvenega pomena za uspešno rejo živali in dobro zdravstveno stanje.
Imamo že prve pozitivne izkušnje pridelovalcev in rejcev, ki krmijo koruze iz programa »LG Animal Nutrition«. Skoraj vsi rejci priznavajo, da so bili lanski pridelki silažnih koruz odlični, saj so se povprečni pridelki zelene mase gibali okrog 65 t/ha. Ob zelo velikih in kakovostnih pridelkih silažne mase vsi po vrsti ugotavljajo, da živalim pokrmijo več silaže. Vsi so ugotovili tudi povečano ješčnost – konzumacije silaže iz programa »LG Animal Nutrition«. Logična posledica boljše ješčnosti goveda je visoka prireja mleka in mesa, ki temelji na zelo dobri oskrbi z energijo iz osnovne krme. Koruzna silaža na intenzivnih kmetijah namreč predstavlja v obroku kar 50-60 odstotkov osnovne krme.
LGAN na Gorenjskem
Na Gorenjskem smo za mnenje vprašali očeta Matija in sina Simona na kmetiji Zadrgal iz Komende. Lani so na dobrih petih hektarih prvič sejali silažno koruzo »LG Animal Nuitrition«, hibrid LG 33.87. Silažno koruzo so pospravili 20. septembra 2011 in skoraj ujeli optimalno vsebnost sušine med 34- in 35-odstotki. Upoštevali so tudi nasvet za daljšo dolžino rezi, saj so koruzo zrezali na 15 milimetrov dolga vlakna. Učinke optimalnega spravila opažajo v hlevu, kjer redijo trenutno 50 krav molznic, ki so v večini lisaste pasme. Krave jim dajejo iz 47 kilogramov krmnega obroka, povprečno od 24 do 25 litrov mleka na dan, z visoko vsebnostjo maščob in beljakovin. Gospodar in sin, ki je študent zootehnike, sta nam zaupala sestavo trenutnega krmnega obroka:
- 0,2 kg pšenične slame
- 1,1 kg mrve – sena
- 0,8 kg beljakovinskega krmila Actiprot
- 3,9 kg močne krmne mešanice
- 3 kg pivskih tropin in
- 38 kg silaže (od tega 60 % koruze »LG Animal Nutrition« in 40 % kakovostne travne silaže).
Zaradi odličnih rezultatov v hlevu so se na kmetiji Zadrgal odločili v prihajajoči sezoni 2012 za setev dveh silažnih hibridov LGAN, LG 33.87 in LG 34.90, in standardnega silažnega hibrida DKC 4888 na površini 12 hektarjev, ki ga namenijo silažni koruzi. Za zrnje bodo na treh hektarjih posejali hibrid DKC 4590.
LGAN na Štajerskem
Svoje mnenje o prvih izkušnjah s hibridi LGAN nam je zaupal Zvonko Beranič iz Stražgonjce pri Pragerskem, ki za podjetje Agrosaat že vrsto let opravlja različne preizkuse. Na ta način so lastniki kmetije Beranič vedno med prvimi, ki so seznanjeni z novostmi v pridelavi in reji.
Na kmetiji se ukvarjajo s prirejo mleka in redijo 40 krav črno-bele in lisaste pasme. V lanskem letu so se odločili za novost med silažnimi koruzami, in sicer za hibrid LGAN LG 33.87. Med vegetacijo jih je strokovna služba podjetja Agrosaat opozarjala na pomen pravočasnega spravila silažne koruze. Beraničevi so zaradi natančnega spremljanja dozorevanja koruze uspeli požeti koruzo v optimalnem času, saj je bila sušina ob žetvi 34-odsotna. Gospodar Zvonko Beranič nam je povedal, da je bila žetev opravljena 3. septembra 2011, pri precej nižji sušini koruze kot v preteklih letih. Koruzna silaža je odlične kakovosti, brez odpadka (brez plesni, gnilobe ...), ješčnost živali pa se je povečala. Na kmetiji so zelo zadovoljni s silažo iz koruze LG Animal Nutrition, ker se je ob enakem obroku koruzne silaže s krmljenjem hibrida LG 33.87 povečala mlečnost krav. Ta hibrid - LG 33.87 - bodo zagotovo sejali tudi v prihodnje. Za pridelavo zrnja bo letos njihov glavni hibrid DKC 4014, ki je dal lani odlične pridelke zrnja.
