Pravočasno spravilo silažne koruze

Pri prisilnem dozorevanju koruze se koruznica suši hitreje, kot to kaže dozorevanje zrnja

Vsako leto je drugačno in ima posebne vremenske razmere, ki nedvomno vplivajo na dozorevanje koruze ter njeno primernost za siliranje in spravilo v silos. Leto 2011 je bilo skoraj vso rastno sezono zelo ugodno za rast koruze, druga polovica avgusta pa je postregla s skrajno visokimi temperaturami, ki so pospešile dozorevanje koruze in njeno primernost za siliranje. Opazili smo prisilno dozorevanje koruze, ki je bilo precej hitrejše od normalnega procesa dozorevanja.

Meritve krmne vrednosti

Silažna koruza je brez dvoma ena najpomembnejših vrst krme, saj v povprečju prispeva v obroku krav molznic skoraj 60-odstotni delež osnovne krme. Pri tem pa sta pomembni tudi njena krmna vrednost in količina. Hibride koruze smo navajeni meriti in ocenjevati na različne načine. Ocenjujemo in merimo njihov pridelek na hektar, velikost storžev, višino rastline in pridelek suhe snovi na hektar. V pridelku suhe snovi seveda zajamemo pridelek storža – zrnja in pridelek zelenega dela rastline (liste in steblo). Podatek, da s staranjem rastline raste vsebnost suhe snovi v rastlini in zato pridelek suhe snovi na hektar, je do neke mere zavajajoč, saj nam popolnoma nič ne pove o prebavljivosti silažne mase in energiji, ki jo žival lahko pridobi iz takšne krme. Res pa je, da so posledice dozorevanja rastline povečevanje suhe snovi v steblu in njegova lignifikacija ter vse večja trdnost endosperma v zrnu. Povečan pridelek suhe snovi ne pomeni nujno povečanja energije, ki jo lahko izkoristi žival za prirejo mleka ali mesa.

Silažna koruza je enrgetska komponenta

Ker je silažna koruza energetska komponenta, ima neposreden vpliv na prirejo mleka, kar je pomembno za ekonomiko prireje. Pri tem ugotavljamo, da je na koncu vir prihodka in dobička iz pridelave koruze vedno mleko s svojo kakovostjo, količino in seveda ceno. Spravilo silažne koruze je torej zelo pomemben ukrep, ki pa močno vpliva na kakovost silaže, njeno energetsko vrednost ter s tem na višino mlečnosti pri kravah molznicah. Naš cilj je požeti največ možne energije, ki naj bo uporabna za živali in dovolj prebavljiva. Silažna masa ima dve sestavini: škrob iz zrnja in koruznico – vlaknino. Celične stene so sestavljene iz celuloze, hemiceluloze ter lignina in so bistveni gradniki koruznice (listov in stebla), molekule škroba pa so glavna sestavina zrna. Obe sestavini sta nujni in zelo pomembni za prehrano živali, saj sta vir izkoristljive energije za krave. Povečevanje pridelka ter prebavljivost škroba in vlaknine so med seboj povezane lastnosti koruze, ki se spreminjajo v procesu dozorevanja. Ko se rastlina stara, vsebnost škroba v zrnu narašča, hkrati pa tudi vsebnost lignina v koruznici. V procesu zorenja narašča vsebnost škroba v zrnu, pa tudi delež klenega endosperma, ki daje trdnost zrnju. Kleni endosperm lahko povzroča težave s prebavljivostjo škroba v vampu krav oziroma prežvekovalcev. V času dozorevanja se količina vlaknine praktično ne spreminja več, njena kakovost in prebavljivost pa se skokovito zmanjšujeta. Tako moramo upoštevati na eni strani teoretično več energije iz zrnja na eni strani in izgubo energije iz neprebavljive vlaknine na drugi strani. Pri doseganju energije iz obeh virov – zrna in koruznice – moramo narediti kompromis, tako da bomo ob času spravila poželi kar največ možne energije!

Torej moramo požeto energijo tudi skladiščiti. Čas žetve je izredno pomemben tudi v smislu zagotavljanja ugodnih razmer za fermentacijo silažne mase. Pri poznih spravilih, ko ima koruza vsebnost sušine višjo od 35 odstotkov, je temeljni problem težje tlačenje silažne mase, saj ostane v silosu zrak, težave imamo pri fermentaciji silažne mase in ta postane neustrezna. To pa povzroča težave pri zdravju črede in zmanjšano prirejo mleka s spremljajočimi plodnostnimi težavami. Izgube zaradi slabe fermentacije v silosu hitro lahko dosežejo deset odstotkov, kar pa se še najbolj pokaže pri zmanjšanju namolzene količine mleka.

Določitev časa optimalnega spravila

Vsebnost sušine (SS) ob času spravila je izredno pomemben podatek za optimalni čas spravila in nam pove, kakšen je delež sušine v skupni silažni masi, hkrati pa je nasproten podatek od vlage v rastlini. Najboljši čas spravila je, ko je v rastlini od 30 do 35 odstotkov ali z drugimi besedami od 300 do 350 gramov skupne suhe snovi na 1000 gramov sveže zelene mase celotne rastline.

Poznamo enostavno metodo za določanje sušine celotne rastline, ki temelji na oceni in pomeni opazovanje položaja mlečne črte na zrnu koruze. Pravimo, da je optimalni čas za žetev, ko je položaj mlečne črte od polovice do druge tretjine zrna. Žal ta metoda ni najbolj zanesljiva, ker je lahko sušina celotne rastline tudi za pet odstotkov višja, kot jo ocenimo z mlečno črto. Pri prisilnem dozorevanju koruze se koruznica suši hitreje, kot to kaže dozorevanje zrnja. Skrajno visoke temperature in pomanjkanje talne vlage v času dozorevanja so lahko vzrok za prisilno dozorevanje koruze.

Da bi določili optimalni čas spravila koruze za silažo cele rastline, začnemo z vzorčenjem vsaj dva do tri tedne pred pričakovanim spravilom, ko ima koruza še skupno sušino okrog 20 odstotkov.Namen vzorčenja je spremljanje dozorevanja in ne absolutnih vrednosti. Spremljanje procesa dozorevanja je bistveno za določitev optimalnega časa spravila. V normalnih razmerah pridobiva rastlina koruze približno 0,5 odstotka sušine dnevno, če pa so temperature zelo visoke, dobiva lahko kar cel odstotek ali celo več sušine na dan. Zavajajoči za oceno na osnovi videza so hibridi, ki imajo izrazit »stay green effect«, saj izgled rastline ne kaže dejanskega gibanja dozorevanja.Vzorčimo od tri do pet celih rastlin, tako da jih odsekamo na višini približno 20 centimetrov. Izberemo rastline na sredini njive, da se izognemo robnemu efektu oziroma meritvam, ki ne bi pokazale pravega stanja dozorevanja. Odvzete vzorčne rastline (koruznica in storži) čimprej zrežemo na čimmanjše koščke. Najbolj enostavno je, da za to opravilo uporabimo vrtni drobilec vej. Zmleti moramo celo rastlino, da dobimo povprečen vzorec.

Sledi tehtanje mase sveže zmlete koruze ali bolje: odtehtamo kilogram mase (za vzorec), ki ga bomo sušili, do popolne suhosti. Sušenje opravimo kar v domači kuhinjski pečici na temperaturi od 105 do 110 stopinj Celzija. Sušenje takšne količine vzorca traja približno 120 minut in potem vzorec spet stehtamo, vrnemo na sušenje v pečico še za deset minut in ugotavljamo, ali je še prišlo do spremembe mase. Če je masa nespremenjena, pomeni, da imamo zračno suh vzorec in je postopek vzorčenja končan. Kadar se masa še zmanjšuje, to pomeni, da vzorec še vedno izgublja fiziološko vezano vodo in da moramo sušenje nadaljevati do nespremenljive mase oziroma popolne zračne suhosti.