Pravočasno spravilo silaže – boljša ekonomika reje

Pripravil: mag. Jože Mohar


Kdaj je pravi čas za spravilo silažne koruze, se sprašujemo pogosto po žetvi, ne pa pred njo, kot bi bilo nujno. Spremljanje razvoja in dozorevanja silažne koruze bi moralo postati dobra kmetijska praksa na vseh slovenskih govedorejskih kmetijah, ki hočejo preživeti ob zaostrenih razmerah na trgu. Nizke cene mleka in mesa ter vedno manjši zaslužek silijo govedorejce v še bolj premišljene in ekonomsko upravičene tehnološke odločitve.

Kako z nižjimi stroški namolsti liter mleka in imeti cenejši prirast?

Odgovor je enostaven. Izbrati moramo boljšo silažno koruzo in jo pravočasno požeti. Pogosto že prepozno spravilo silažne koruze vpliva na slabšo ekonomiko reje prek celega leta. Tega dejstva se žal večina rejcev ne zaveda dovolj. Druga možnost pa je izbira boljših sort silažne koruze z večjo prebavljivostjo vlaknine, ki živali bolje oskrbijo z energijo za priraste in tvorbo mleka. To dvoje direktno vpliva na rezultate reje: manjšo ali večjo količino namolzenega mleka in manjše ali večje priraste pitancev. Samo ena ključna napačna odločitev na kmetiji za prepozno žetev ali izbiro cenejše sorte koruze vpliva na dohodek kmetije prek celega leta, saj se krmi nekvalitetna silaža.

Spremljanje optimalne tehnološke vrednosti silaže je še pomembnejše pri sodobnih silažnih sortah LGAN, ki imajo večjo energijsko vrednost krme skrito v bolj prebavljivi koruznici. S pravočasno žetvijo pri nižji sušini med 30-35 %, shranimo v silos kvalitetno in energijsko bogato krmo za uspešnejšo prirejo. Napačno je staro mišljenje, da bolj kot je zrela koruza, več ima škroba, to pa pomeni boljšo oskrbo živali z energijo. Dejstvo je, da govedo konzumira premalo prezrele koruze, ker ji hitreje napolni vamp. Prepozno siliranje koruze in slabo potlačen in zaprt silos so glavni vzroki za neuspešno rejo mleka in mesa ter posledično tudi za slab finančni rezultat.

Pri pripravi osnovne koruzne silaže iz cele rastline nas zanima, koliko mleka lahko namolzemo iz 1 tone suhe snovi. Iz skupne količine pridelka pa lahko preprosto izračunamo, koliko mleka bomo lahko namolzli iz 1 hektarja kakovostne silažne koruze. Samo predvidevanje količine prireje mleka je neposredno povezano s količino silaže, ki jo dnevno lahko kozumira govedo. Enostavno lahko ugotovimo, da več kot silaže konzumira govedo, bolje je oskrbljeno z energijo, več mleka ter mesa iz 1 kilograma koruzne silaže lahko pričakujemo pri prireji. Posledično je ob boljši oskrbi z energijo manj težav z zdravjem živali.

Star način spremljana kakovosti silažne koruze z enotami NEL (neto energija za laktacijo) nam ne pove ničesar o količini silaže, ki jo lahko konzumira govedo, kar je očitna slabost metode. količina zaužite krme ali konzumacija živali ne posredno vpliva na količino namolzenega mleka in velikost prirastov pri govedu. Obstajajo pa precejšne razlike tudi v energijski učinkovitosti krme silažne koruze. Boljše sorte silažne koruze neposredno vplivajo na ekonomiko reje in ceno namolzenega mleka. Z nakupom boljših sort silažne koruze LGAN in pravočasnim spravilom direktno vplivamo na nižjo lastno ceno mleka. Razlika med prodajno in lastno ceno mleka pa omogoča zaslužek in preživetje rejca.

V Agrosaatu smo v zgodnji jeseni leta 2016 spremljali čas žetve koruze na svojih poskusnih poljih. Posebno pozornost smo namenili vsebnosti sušine koruze na dveh vzorčnih poljih, ki sta bila požeta v razmiku 5 dni. Razlika povprečne sušine analiziranih vzorcev določenih po "metodi pečice" pa je bila kar 10,5 %. Ob žetvah smo vzeli vzorce sveže silaže mase, ki smo jih posušili in poslali na sodobno analizo bližnje infrardeče spektroskopije (NIRS) na Nizozemsko. Rezultati analize, ki podrobno prikazujejo sestavo krme in njeno energijsko vrednost ter prebavljivost vlaknine s podatki: o vsebnosti škroba (%), vsebnosti kakovostne vlaknine topne v nevtralnem detergentu (NDF %), vlaknine topne v kislem detergentu (ADF %), prebavljivosti vlaknine brez škroba (DINAG) ter stari meri neto energiji za laktacijo (NEL) in novejšim izračunom predvidene prireje mleka samo iz silažne koruze (PLP v kg/kravo na dan). Podatki v preglednicah kažejo precej natančno sliko kakovosti vzorcev vzetih na dveh poskusnih poljih in poslanih na analizo na Nizozemsko.



Če primerjamo rezultate analize sveže koruze pred siliranjem prikazane v Preglednici 1 in Preglednici 2, lahko ugotovimo, da pravočasno spravilo koruze prinaša v izračunih na osnovi analize NIRS večjo količino namolzenega mleka na kravo. Na poskusnem polju v Šentvidu pri Stični je bilo spravilo opravljeno samo 5 dni prej kot v Dobrniču pri Trebnjem. Razlika analiziranih vzorcev iz Šentvida pri Stični pa kaže v povprečju vzorcev na 2,2 kg več predvideno namolzenega mleka na kravo na dan kot pri vzorcih s poskusnega polja v Dobrniču pri Trebnjem. Na osnovi analiz poslanih vzorcev lahko sklepamo, da pravočasno spravilo silaže pri sušinah med 30-35 % prinaša v povprečju res za dobra 2 kg več mleka kot pri sušinah med 40-43 %. Ta rezultat potrjuje našo trditev, da prepozno požeta koruza za silažo v hlevu prinaša manjšo prirejo. Izračuni o količini namolzenega mleka v tem primeru upoštevajo oba vira energije za živali, škrob in kakovostno vlaknino, ter samo sposobnost živali, da konzumira več krme z optimalno sušino med 30-35 %.

Zanima nas tudi celotna vsebnost energije v koruzni rastlini, saj stremimo za tem, da bomo pospravili v silos energijsko bogato krmo, ki bo na razpolago živini prek celotnega leta. Verbič (2008) definira siliranje koruze kot postopek spravila krme, pri katerem z zagotavljanjem brezzračnih (anaerobnih) razmer in zakisanjem preprečimo kvarjenje krme. Zakisanje je rezultat mlečnokislinskega vrenja, ki poteka samo po sebi ali pa ga spodbudimo z mlečnokislinskimi pripravki in dodatki. Če vsebuje koruza ob spravilu dovolj sušine in sladkorjev, prevladajo v silirni masi mlečnokislinske bakterije, ki opravijo zakisanje.

Cilj spravila in žetve koruze za silažo mora biti spravilo pri optimalni skupni sušini celotne rastline

Sušina koruznih rastlin med 30 % in 35 % je tisto, kar si želimo, da bo potekalo siliranje optimalno in bo imela kasneje konzervirana krma najboljšo kakovost. Najboljša oskrba vampa goveda z energijo iz kakovostne vlaknine pomeni: večjo prirejo mleka in mesa, manjšo nevarnost zakisanja vampa pri govedu ter posledično manj obiskov veterinarja zaradi bolezni ali plodnostnih težav.

Vizualna ocena zrelosti koruze pogosto ni dovolj dobra za določanje optimalnega roka žetve

Sama hitrost dozorevanja koruznih rastlin je odvisna od dnevnih temperatur in oskrbe z vodo. Na primer: v avgustu pridobiva koruzna rastlina dnevno v povprečju od 0,3 do 0,4 % suhe snovi na dan, ko so dnevne temperature med 25-30°C. Gre za kopičenje energije v obliki škroba v zrnju in sladkorjev v zelenem delu rastline. V primeru ekstremno visokih dnevnih temperatur med 32-35° C pa pridobiva rastlina dnevno okrog 1 % suhe snovi. To pomeni izredno hitro dozorevanje rastlin. V ekstremno vročih letih in lepem vremen pred žetvijo tako praviloma zamudimo optimalni čas žetve, kar se nam pozna kasneje pri poslabšani prireji. Napačno je načrtovanje žetve silažne koruze na osnovi datuma, ki smo ga vajeni iz preteklih let.

Kaj svetovati pred spravilom silaže?

Svetujemo sprotno in pravočasno spremljanje razvoja in dozorevanja koruznih rastlin na osnovi vizualnih ocen s kombinacijo vsaj dveh določitev sušine v laboratoriju za analizo krme. Spremljanje dozorevanja in povečevanja sušine rastlin ter izgubljanja vlage v zrnju naj bodo vodila za pravočasno spravilo, ki dokazano prinašajo boljše rezultate v prireji mleka in mesa pri govedu.