Testiranje koruznih sort

Kjer so bile koruze pozno požete, se je na storžih pojavljal fuzarium

Agrosaat in Bayer se tudi letos nista izneverila svoji tradiciji in sta po Sloveniji pri pridelovalcih skupaj postavila kar nekaj sortno-tehnoloških poskusov. Agrosaat je odgovoren za sorte in tehnologijo pridelovanja, Bayer pa daje nasvete za varstvo pred boleznimi in škodljivci. Ob koncu rastne sezone pridelek pospravijo, stehtajo in analizirajo. Pri spravilu, včasih pa tudi med rastno sezono, predstavijo posevek oziroma njegove posebnosti ter povedo, kako se kakšna sorta odziva na rastne razmere ter tehnologijo pridelovanja.

Splošna ocena letošnjih posevkov koruze

Že takoj na začetku nam je Jože Mohar iz Agrosaata povedal, da je posevek koruze pri Franciju Fonu iz Spodnjega Brnika dober, kaže realno sliko letošnje pridelovalne sezone. Letošnje leto je bilo namreč precej posebno zaradi nenavadnih vremenskih dogajanj. Fon je sortni poskus posejal 20. maja letos in je zato občutil le posledice hudega vročinskega stresa v juliju, ne pa tudi posledic mraza po setvi aprila ali zgodaj maja. Kljub temu je bilo na nekaterih bolj zgodnjih sortah mogoče opaziti, da zgornji del storža ni bil oplojen v celoti. Spomladanskemu mrazu in hudi julijski vročini pa se je pridružila tudi poletna toča, zato so bili listi koruze poškodovani, naceferani, vendar pridelek zaradi tega ni bil bistveno zmanjšan.

"Za letošnje leto lahko rečemo, da si ga bomo zapomnili po tem, da smo imeli na koruzi dve glavni bolezni in enega škodljivca," je dejal Mohar. V posevku na njivi v Spodnjem Brniku ni bilo videti bulave sneti, bilo pa jo je več drugod na lažjih tleh.. "Vendar pa bulava snet sploh ni problematična za krmo goveda. Večja težava, ki se je pojavila letos, je plesnivost storžev (Fusarium spp.) ali s tujko fuzarij in smo jo opazili na praktično vseh koruznih njivah. Okužbe so bile posledica nadpovprečne količine padavin in ker je v tleh praktično povsod prisotna gliva, so bile idealne razmere za rast plesni. Gliva iz tal po steblu raste proti storžu, tako da smo lahko ob okužbi videli plesen na samih storžih. Našli smo jo bolj ali manj na vseh hibridih. Kaj lahko pridelovalec ob tem naredi na polju? Možno je, da žanje koruzo nekoliko više in se izogne visokim koncentracijam toksinov v spodnjem delu koruzne rastline. Kjer so bile koruze nižje, z višjo žetvijo vplivamo na količinsko manjši pridelek silažne mase po hektarju. Poudariti je treba, da je zrnje, okuženo s koruzno plesnijo, manj problematično za prehrano goveda, kot paza prehrano prašičev in perutnine. Zadnji dve skupini živali sta namreč bistveno bolj občutljivi na mikotoksine. »Značilnost letošnje vegetacije so bile zgodaj sejane koruze, ki so bile na zelo lahkih tleh bolj prizadete kot pozneje sejane," je povedal Jože Mohar.

Tretja težava v pridelavi letos je bila koruzna vešča. Prav zato je treba koruzna strnišča po žetvi obvezno obdelati, ker drugače vešča prezimi v steblih. Če naslednje leto na isto površino spet sejemo koruzo, populacija vešče lahko predstavlja še večjo težavo. "Letošnje leto je bilo idealno za njeno razmnoževanje, predvsem zelo visoke temperature so ji po godu. Večjih težav drugače sama po sebi ne povzroča, razen če se lomijo stebla ob žetvi. Hujše so drugotne posledice, ker so luknje, ki jih zavrta v rastlino, vstopna mesta za glive – na primer fuzarium," je opozoril Mohar.

Hibridi LGAN (Animal Nutrition)

V Agrosaatu uvajajo z novim letom 2011 skupaj s semenarsko hišo Limagrain profesionalne silažne hibride , ki so posebnost v svetovnem merilu. To je posebna skupina silažnih hibridov, saj jo je žlahtnitelj skupaj z raziskovalci, inštituti in univerzami iz Evrope in ZDA intenzivno žlahtnil glede na prebavljivost silažne mase. Poimenovali so jo animal nutrition (LGAN). Limagrain zagotavlja, da gre za vrhunsko genetiko na področju silažne koruze, ki ji trenutno ni konkurence na svetu. Hibridi so več let testirali na živalih v Evropi in ZDA. Kot pravijo v Agrosaatu, je to revolucionarna novost, ki bo imela odlične učinke v prireji mleka in mesa ter v sami ekonomiki reje. Silažni masi teh hibridov ne bo potrebno dodajati dragih silirnih dodatkov za povečanje prebavljivosti. Tako rejci ne bodo imeli dveh stroškov; semena in silirnega dodatka, ampak samo strošek semena. Prihodek pa bo večji, ker dokazano boljša kakovost silaže z večjo prebavljivostjo za govedo pomeni večji izkoristek energije in vlaknine iz silaže ter večjo prirejo mleka in mesa. Pri koruznih silažah imamo "dve šoli", in prva, starejša pravi, da je bistven storž, ki prispeva energijo v silažni masi (sušino), druga, nova napredna šola v prehrani govedi pa trdi, da v silos pospravljamo celo rastlino in da je za živali pomembna cela rastlina, torej tako storž kot zeleni del, še bolj pa povečana prebavljivost cele rastline. Ključna je večja prebavljivost rastline, ki jo merimo s povečano prirejo na živalih (na primer litri mleka) in ne več s tonami suhe snovi na hektar! Prav to novost bodo na zimskih predavanjih in v svojem letnem katalogu Gospodarjev priročnik 2011 podrobno predstavili Agrosaatovi strokovnjaki.

Silažni poskus Francija Fone

Rezultati poskusa kažejo realno sliko letošnje pridelave silažne koruze. Pridelki sveže silažne mase so bili od dobrih 43 ton pa do največ 67 ton pri hibridu DKC 4888. Povprečje pridelka zelene mase je bilo dobrih 56 ton, kar kaže na realno sliko letošnje pridelave. Absolutni zmagovalec poskusa glede na suho snov je bil hibrid DKC 4888 (FAO 400), ki je imel največji pridelek zelene mase in s tem tudi največji pridelek SS po hektarju. Pridelek slabih 29 ton sušine na hektar pomeni odličen dosežek. Sušine hibridov v poskusu so bile razmeroma visoke, saj je bilo povprečje več kot 42 odstotkov, kar pa lahko pomeni že zmanjšanje prebavljivosti zelene mase kljub večji vsebnosti energije na enoto. Kakovostna koruzna silažna masa pomeni v prireji mleka in mesa osnovo za uspešnost reje glede količine in kakovosti namolzenega mleka ter dnevnih prirastov živali, ki jih pitamo za meso. Sortno-tehnološki poskusi, ki smo jim priča zadnja leta, pa nedvomno prispevajo k hitremu prenosu novih znanj in znanstvenih odkritij neposredno v prakso k pridelovalcu. Kaj bo z novimi tako imenovanimi LG Animal Nutrition-hibridi, pa bomo seveda še ugotavljali in predstavili njihovo uspešnost, pa tudi mnenja in rezultate rejcev, ki bodo uporabili omenjene hibride.