Koruza – poljščina prihodnosti

Že od nekdaj je veljala koruza za poljščino s katero je mogoče pridelati največ hranilnih snovi za živali na enoto površine. Če se vrnemo le nekaj let nazaj, je bila ta poljščina za poljedelske kmetije dohodkovno manj zanimiva. Koruzo so v večji meri pridelovale le živinorejske kmetije, ker so potrebovale lastno krmo za živali. Lahko se spomnimo tudi obdobja, ko smo koruzno zrnje lahko kupili na Madžarskem po nižji ceni, kot so bili naši stroški pridelave. Tako so bile poljedelske kmetije prisiljene vključevati v kolobar rentabilnejše poljščine (sladkorno peso, krompir, pšenico itd.).

V jeseni 2006 smo že lahko zaznali prvi nekoliko večji trend rasti cene koruze. Povprečna odkupna cena suhe koruze v letu 2006 je znašala 108 EUR na tono. Trend rasti cene se ni ustavil in je vrtoglavo naraščal vse do jeseni 2007, ko je znašala najvišja odkupna cena 235 EUR za tono. Najvišjo rast cene smo opazili od poletja do žetve. Nenehno dvigovanje cene je bilo posledica suše na področju vzhodne Evrope in iz meseca v mesec nižanje predvidenih pridelkov zrnja. Sledil je rahel padec cene zaradi nekoliko boljših požetih pridelkov od načrtovanih in delno zaradi uvoza suhe koruze iz Amerike. Pomembna dejavnika za višje cene sta prav gotovo tudi vse večja predelava žit v biogoriva in rast življenjskega standarda v Indiji in na Kitajskem (vse večje poseganje po mesu in izdelkih iz žit). Z gotovostjo lahko rečemo, da je bila koruza v letu 2007 najdonosnejša poljščina, seveda ob predpostavki, da smo imeli normalne pridelke.

Iz Grafa 1: je razvidno, koliko prihodka od prodaje nam "poberejo stroški" in koliko "ostane zaslužka" pri določenih poljščinah. Pri oljnicah, kot sta oljna ogrščica in oljne buče, nam prihodek od prodaje niti ne pokrije vseh nastalih stroškov. Pri žitih pa lahko ugotovimo, da se je pšenica pri pridelku 6 ton na hektar in ceni 170 EUR na tono že pokrila, koruza pa nam je prinesla že zadovoljiv zaslužek. Dohodkovna razmerja med poljščinami si lahko razlagamo na dva načina. Ali je koruza precenjena, ali pa so ostale poljščine podcenjene? Resnica je verjetno nekje vmes.

Analitiki predvidevajo, da se bo cena žit prihodnje leto zmanjšala za okrog 20%, če ne bo hujših pretresov na trgu (naravne nesreče…). K padanju cen naj bi pripomogel tudi ukrep ukiniteve prahe v letu 2008 in s tem večja ponudba žit. Pričakujemo lahko tudi dvig pridelovalnih stroškov (repromaterijala, plinsko olje…) v sezoni 2008 glede na preteklo sezono. Cene dejansko že naraščajo. Če se osredotočimo na koruzo, lahko sklepamo, da se bodo cene surovin zvišale, odkupna cena pa se bo verjetno znižala. Zato moramo že pred setvijo razmišljati o žetvi 2008. Izberimo hibrid, ki bo dal največ v danih razmerah. Graf 2 nam prikazuje razmerja v pridelku požetega zrnja, suhega zrnja in prihodka v odvisnosti od vlage ob žetvi pri 4-ih zrelostnih skupinah (FAO skupine). Pozni in zelo pozni hibridi nad FAO 420 so imeli največji pridelek svežega požetega zrnja, ampak tudi najvišjo vlago ob žetvi. Če preračunamo pridelek požetega zrnja v odvisnosti od vlage na pridelek suhega zrnja, dobimo zanimiv rezultat. Skupina hibridov zrelosti FAO od 330 do 410 je že dosegla najboljši pridelek. Seveda je za kmetije, ki pridelujejo zrnje za prodajo, najbolj pomemben prihodek od prodaje. Ta je najbolj odvisen od vlage v zrnju pri žetvi. Po prihodku na hektar je prav tako izstopala skupina hibridov od FAO 330 do 410. Seveda za pravilno izbiro hibrida obstajajo še drugi pomembni dejavniki. Zelo pomembne so prav gotovo naravne danosti, čas setve in predviden čas žetve.

V "Agrosaatu" opravimo vsako leto v času žetve okrog 400 tehtanj različnih hibridov za zrnje na različnih lokacijah po vsej Sloveniji. Z dvigom odkupne cene koruze se kot dohodkovno najzanimivejši kažejo hibridi srednje poznega zrelostnega razreda (FAO od 330 do 410). Zasledili jih boste prav gotovo v našem Priročniku in izboru. Zavedamo se, da imajo omenjeni hibridi nekoliko višjo vlago ob žetvi, vendar nam ob trenutni odkupni ceni sušenje ne predstavlja tako pomembnega stroška. Za primerjavo smo vzeli povprečni pridelek suhega zrnja in povprečno vlago čez 170. tehtanj hibridov (poskusna polja Agrosaat) zrelostnega razreda 330 do 410. Iz Grafa 3 lahko razberemo, da se z višanjem odkupne cene delež stroškov zmanjšuje, zaslužek pa povečuje. Primerjamo lahko tri različne cene:

• 108 evrov/tono (povprečna odkupna cena suhe koruze jesen 2006); pri tej ceni nam strošek sušenja "pobere" skoraj tretjino prihodka,
• 200 evrov/tono (povprečna odkupna cena jesen 2007); strošek sušenja predstavlja le 16 % prihodka,
• 160 evrov/tono (predvidena odkupna cena jesen 2008**); strošek sušenja je še vedno obvladljiv, kljub upoštevanemu 5% povišanju vseh stroškov.

ZAKLJUČEK

Če se vprašamo kako sestaviti kolobar poljščin za naslednje leto in če objektivno razmislimo, se špekuliranje v kmetijstvu le malokdaj obnese. Pri sestavi kolobarja je več dejavnikov, ki jih moramo upoštevati: potreba po lastni krmi, naravne danosti, upoštevanje različnih omejitev (koruzni hrošč), strojna opremljenost kmetije, razpoložljiva delovna sila,… Ko pod vsem skupaj potegnemo črto, mora biti na koncu odločilen finančni rezultat. Predvidevamo lahko le z gotovostjo, da se bodo cene repromateriala še naprej višale. Lahko se zgodi, da se bodo razmerja cen med poljščinami normalizirala, ali celo obrnila na glavo.

Nedvomno se bo v prihodnjih letih obrestovala naložba v intenzivno pridelavo, z velikimi in kakovostnimi pridelki. Z izborom najboljših sort, oziroma hibridov, odpiramo pot do najboljših pridelkov in finančnega rezultata! Z veseljem vam bomo pomagali priti do željenega cilja.