Testiranje petih sort krompirja
V kuhinji ni univerzalne sorte krompirja
Avtor članka: Jože Mohar univ. dipl. inž. kmet.
Strune - velika težava v pridelavi krompirja - ali je rešitev biofumigacija?
V Sloveniji se je v zadnjih letih obseg pridelave krompirja ustalil kljub intenzivnemu upadanju zadnjih 15 let. Pridelovalci pa se dodatno soočamo z evropsko konkurenco, ki prihaja iz "krompirjevih velesil", iz Nemčije, Nizozemske, Francije, Velike Britanije, Belgije …
Konkurenca seveda skrbi, da se na trgu jedilnega krompirja ne pojavlja krompir slabše kakovosti. V zadnji sezoni smo priča res dobrim pridelkom jedilnega krompirja po vsej Evropi, kar pomeni, da se krompirja slabše kakovosti ne da prodati drugače kot krompir za krmo živali. Kaj storiti, da bomo imeli čim bolj kakovosten in tržen pridelek?
Če odmislimo vse bolezni, ki jih moramo zatirati in nadzirati v nasadu, so strune škodljivec, s katerim počasi izgubljamo bitko. Z obstoječimi pripravki smo v glavnem uspešni v boju proti krompirjevi plesni, črni listni pegavosti, koloradskemu hrošču s tako imenovanim integriranim varstvom. Dejstvo je, da krompir, ki so ga poškodovale strune, ni tržni jedilni krompir. Ličinke hroščev pokalic (Elateridae) v krompirjeve gomolje vrtajo manjše luknjice, ki jih je s prebiranjem praktično popolnoma nemogoče izločiti. Kako se sploh lotiti večnega problema strun? Sodobni trendi pridelave krompirja so seveda usmerjeni k opuščanju uporabe insekticidov ali vsaj v njihovo zmanjševanje, če ni mogoče drugače. Populacija hroščev pokalic (Elateridae sp.), ki odlagajo jajčeca, iz katerih se izležejo strune je po izsledkih različnih raziskav in monitoringa zadnjih let neverjetno masovna. Težava se zato pojavlja praktično vsako pridelovalno sezono brez izjeme.
Kako sploh ugotoviti, na kateri njivi so strune prisotne? Eden od praktičnih načinov je postavljanje vab. Večje število vab postavimo, boljši vzorec dobimo in bolj mu lahko zaupamo. Na 10 ha veliki parceli je priporočljivo postaviti 12 vab. Zelo preproste in poceni vabe, ki jih lahko izdelamo sami, so prerezani krompirjevi gomolji ali zrnje koruze ali pšenice v plastičnem lončku. (Glej sliko 1.) Vabe postavimo na globino ornice (15-20 cm) ali v plastičen lonček postavimo zrnje koruze in ga zasujemo z zemljo. Prerezan krompir in kaleče zrnje koruze privabljata strune. Ena vaba naj bi privabila strune z 1 m2 površine njive. Vse vabe naključno razporedimo po parceli in jih označimo, da jih bomo kasneje ob pregledu ulova lahko našli na njivi. Najlaže jih označimo z lesenimi ali plastičnimi barvnimi količki, ki so dobro vidni na njivi. (Glej sliko 3 in 4.) Vabe postavimo 3 tedne do 1 mesec pred predvidenim sajenjem krompirja. Glede na ulov pa se odločamo, če je varstvo potrebno. Praviloma se odločamo za tretiranje z insekticidi, ko je presežen prag škodljivosti. Ta je teoretično 6 strun v krompirju na m2. Izkušnje pa kažejo, da so strune škodljive že pri manjših ulovih (1-3 strune na vabo). Že tako množična populacija je lahko zelo problematična za kakovost pridelka. Strune povzročijo večjo škodo pri srednje zgodnjih in srednje poznih sortah krompirja, ki so vir vode za strune v poletnih sušnih mesecih. V primeru množične prisotnosti strun je najbolje, da se izognemo sajenju krompirja na močno napadeni njivi. Če imamo možnost izbire manj napadene njive, je bolje, da krompir posadimo na njivo brez strun. V primeru manjšega napada je rešitev insekticid Force 1,5WG (teflutrin) ob sajenju v odmerku 5 kg/ha.
Postavlja se vprašanje, kako ukrepati dolgoročno za preprečevanje prisotnosti strun v krompiriščih in v drugih kulturah. Insekticidi so pogosto le delno uspešni in pomenijo dodaten strošek v pridelavi krompirja. V Veliki Britaniji in v drugih evropskih državah se raziskovalci intenzivno ukvarjajo s tako imenovanimi rastlinami biofumiganti in procesom zaplinjanja tal (biofumigacijo). To so rastline z visoko vsebnostjo glukozinulatov, ki jih pridelujemo kot naknadne posevke (podor) za zmanjšanje prisotnosti talnih škodljivcev, še posebej strun, ali celo njihovo uničenje v tleh. V praksi za ta namen pridelujemo ponavadi različne sorte bele gorjušice (Glej sliko 2.) (bela gorčica, Sinapis alba L.) in oljne redkve (Raphanus sativus L. var. oleiformis Pers). Te rstaline niso primerne za krmo živine. Osnova vseh raziskav procesa biofumigacije je plin, alil izocianat, ki se sprošča v tla po mulčenju in podoravanju rastlinske mase bele gorjušice. Delali so celo poskuse s trosenjem posušene in zdrobljene bele gorjušice, ki so jo zaoravali v tla. Princip sproščanja plina je, da začne delovati v tleh 20 minut po podoravanju ali inkorporaciji rastlinskih ostankov v tla in doseže vrhunec sproščanja 24 ur po začetku reakcije. Ugotovili so, da sta za učinkovitost zaplinjanja zelo pomembni koncentracija plina v tleh in čas od mulčenja pa do podoravanja rastlinskih ostankov. Čas mora biti čim krajši, ker se v nasprotnem primeru plin izgublja v zrak. V praksi v tujini uporabljajo na sprednjem delu traktorja mulčer, zadaj pa s plugom že zaorjejo rastlinske ostanke. Koncentracija plina v tleh ob razpadanju je odvisna od količine zaoranih rastlinskih ostankov.
Plin (biofumigant) uničuje v tleh različne talne škodljivce, med katere spadajo tudi cistotvorne nematote, ki so pri nas karantenski škodljivec. ©e posebno pozornost moramo posvečati sortam bele gorjušice in oljne redkve, ki imajo protinematodno delovanje. Takšne sorte uničijo nematode tudi na ta način, da se škodljivec prisesa na koreninski sistem rastlin in tam propade. Učinek strniščnih dosevkov se kaže tudi v povečanju vsebnosti organske mase v tleh in izboljšanju strukture tal, ki vpliva na povečanje pridelka. Učinki setve bele gorjušice kot strniščnega dosevka in predposevka pred krompirjem se kažejo v kolobarju pozitivno tudi kot ukrep za zmanjšanje prisotnosti plevela v nasadih krompirja. Če belo gorjušico uporabimo za ozelenitev, preprečuje izpiranje dušika, ker ga vgradi v rastlinsko maso.
Biofumigacija ali naravno zaplinjanje tal je brez dvoma zelo učinkovito orožje v boju proti talnim škodljivcem. S stalnim vključevanjem rastlin v kolobar, ki imajo to sposobnost, bomo z minimalnimi stroški zmanjšali različne težave (prisotnost talnih škodljivcev, izpiranje hranil, pomanjkanje organske snovi v tleh, zapleveljenost …). Rastline posejmo kot naknadne posevke po pridelavi glavnih posevkov, ki prej zapustijo njivo (ozimna žita, zgodnji krompir, zgodnja zelenjava …) Strnišča ozimnih žit po žetvi čim prej obdelajmo, ker tudi stalna obdelava tal zelo moti strune pri njihovem razmnoževanju. Z obdelavo tudi dobro zmanjšujemo populacijo strun. Zasejmo jih z belo gorjušico ali oljno redkvijo v drugi polovici meseca avgusta. Prezgodnje setve bele gorjušice odsvetujemo, ker lahko jeseni semeni in kot seme predstavlja lahko v krompirju nadležen plevel naslednje leto. Z rednim vključevanjem dosevkov - biofumigantov v kolobar bomo dolgoročno zmanjšali in tudi odpravili težave, ki nam jih povzročajo strune.