Poleg izbire dobre sorte in ustrezne zaščite proti boleznim, škodljivcem in plevelom je gnojenje ključnega pomena za dober in kakovosten pridelek žita. Od vseh hranil pridelek najbolj reagira na dušik (N). Seveda ne smemo zanemariti dobre založenosti tal s fosforjem in kalijem, ustrezne reakcije tal, v zadnjem času pa vse bolj poudarjamo pomen mikroelementov, predvsem žvepla. Z žveplom (S) priporočamo gnojenje 1/6 količine kot z mineralnim dušikom (20-30kg S/ha). Žveplo je pomemben element pri gradnji vsake celice, vpliva na količino in kakovost pridelka (vsebnost beljakovin), vitalnost rastline… Okvirne norme gnojenja z osnovnimi hranili, glede na vrsto so podane v preglednici.
Dejstvo je, da moramo gnojenje žit prilagoditi kolobarju ter založenosti tal. Gnojenje z dušikom razdelimo v več obrokov (2-3). Poznati moramo rast in razvoj žit, da znamo prilagoditi ustrezen odmerek količinsko in časovno.
Prvi obrok vpliva na razraščanje žita, zato odmerek N prilagodimo glede na želeno gostoto posevka.
Drugi obrok vpliva na dolžino klasa (na sušnih območjih opravimo gnojenje nekoliko prej – v fazi EC 29).
Tretji obrok vpliva na absolutno maso zrnja ter kakovost pridelka (beljakovine).
Predvsem pri visokorodnih sortah pšenice (alixan, chevalier, grandios) se v praksi dogaja, da gnojimo s premajhnimi odmerki dušika (N), ki ga praviloma namenimo kakovosti. Rastlina ga lahko porabi za pridelek, ne pa za kakovost. Da bi se izognili nižji vsebnosti beljakovin, priporočamo, da gnojite z zgornjimi vrednostmi odmerka dušika. Dušik mora biti rastlini polno dostopen 14 dni po cvetenju. Da bi se izognili tudi prepoznemu delovanju dušika (N), na sušnih območjih priporočamo, da opravite 3. dognojevanje s KAN-om že v fazi zastavičarja EC 39. Na težjih tleh pa priporočamo že uporabo foliarnih gnojil skupaj s fungicidi za zaščito klasa. Zelo pomembno je, da znamo oceniti pričakovan pridelek in temu prilagodimo količino hranil. Orientiramo se tudi po analizah, predvsem za drugo in tretje dognojevanje opravimo hitre rastlinske nitratne teste, ki ne predstavljajo bistvenega stroška pridelave. Preobilni 2. in 3. odmerek delujeta negativno na razvoj rastline ter samo dozorevanje slame. Ustrezno gnojenje z dušikom ima bistven vpliv na količino in kakovost pridelka sodobnih sort žit. Zanemariti ne smemo tudi gnojenja z zelo pomembnim mikroelementom žveplom. V preteklosti je veljalo, da ga rastline dovolj dobijo iz onesnaženega ozračja, kar pa danes ne velja več. Zaželeno je dodajanje v obliki mineralnih gnojil (dušik + žveplo).
