Pripravil: Štefan Kranjec, dipl. inž. kmet., Agrosaat
Če se na začetku vrnemo v jesenski čas, čas setve ozimnih žit, lahko na kratko rečemo, da so bile razmere za setev optimalne. Vznik in razvoj žit sta potekala vse do polovice meseca decembra, tako da so se rastline normalno razvile. Med samo setvijo ni bilo večjih količin padavin, ki bi oteževale setev. Vendar pa smo zaradi sorazmerno visokih poznojesenskih temperatur že konec novembra opazili rumenenje posevkov. Vzrokov za ta pojav je lahko več, od prekislih tal, slabše založenosti, zastoja vode, zbitost tal, okužbe z virusi do napada bolezni.
Po pregledu polj, posejanih z žiti, bi na grobo lahko rekli, da se rumenenje pojavlja predvsem na posevkih, kjer so uporabili necertifi cirano (oziroma domače) seme, ki je največkrat nekakovostno ali pa ni obdelano s fungicidom.
Glede na to da smo imeli nekaj tednov temperature krepko pod 0 0C in še brez snežne odeje, lahko pričakujemo propadanje rastlin predvsem na preveč razvitih posevkih (posebno na težkih, neprepustnih tleh). Še nekoliko večjo občutljivost na golomrazico lahko pričakujemo na preveč razvitih posevkih oljne ogrščice.
Agrosaatov« sortiment žit izvira predvsem iz severne in zahodne Evrope. Značilnost teh sort je, da imajo dober potencial razraščanja (to pomeni, da v povprečju od 300 do 400 vzniklih rastlin pričakujemo od 500 do 700 dobro razvitih klasov), tako da so setvene norme okrog 200 kg/ha. Te sorte se pri neugodnih razmerah za rast in razvoj žit bistveno bolj prilagodijo na izpad sklopa posevka kot žita, ki imajo slabo sposobnost razraščanja. Praviloma zelo dobro prenašajo tudi poznejše setve.
Prvi ukrepi v žitih
Kmetovalcem priporočamo, da takoj, ko se začne vegetacija, temeljito pregledate posevke ozimin in se odločite za nadaljnje ukrepe. Na vaša vprašanja smo pripravljeni tudi strokovni sodelavci v Agrosaatu.
Svetujem vam, da pri kritičnih posevkih najprej ugotovite sklop (število rastlin na kvadratni meter). Praktično lahko to najlaže izvedete tako, da preštejete število rastlin v vrsti na določeni razdalji.
Primer: sejalne cevi na sejalnici so ponavadi na razdalji 12,5 centimetra (osem vrst v enem metru), tako moramo v vrsti prešteti rastline na razdalji 125 centimetrov, nato pomnožimo s številom deset in dobimo število rastlin na kvadratni meter. Če je posevek neizenačen, postopek štetja večkrat ponovimo, da dobimo povprečno vrednost.
Ukrepi v normalnih in deloma prizadetih posevkih
Če je sklop še nad polovico priporočenega števila rastlin, ga ne preorjemo, ampak takoj dognojimo z ustreznim odmerkom. Če smo jeseni gnojili s fosforjem in kalijem, dodamo v spomladanskem času le dušična gnojila, ki jih ponavadi razdelimo v dva do tri odmerke. Prvi odmerek dušika naj bo za ječmen in pšenico od 40 do 70 kilogramov čistega N/ha. Ta odmerek dušika dodamo v fazi razraščanja žit in ima velik vpliv na razraščanje (število klasov) in razvoj koreninskega sistema. Večji pridelovalci žit se boste odločali na osnovi predhodnega talnega nitratnega testa (ki pa v zgodnjih spomladanskih dneh zaradi nizkih temperatur še ne da vedno zanesljivih rezultatov). V praksi največkrat uporabljamo KAN (27 %).
Če osnovnega gnojenja nismo opravili jeseni, se zgodaj spomladi odločimo za gnojenje z NPK 15 : 15 : 15 v količini od 300 do 450 kg/ha, da zagotovimo odmerek dušika za normalno razraščanje in razvoj koreninskega sistema. Prav tako se odločimo za omenjeno gnojilo, če je posevek slabše razvit, in sicer v količini od 100 do 150 kg/ha, kljub osnovnemu gnojenju jeseni, kajti fosfor še posebej pozitivno vpliva na razvoj korenin. Preostanek potreb po dušiku zagotovimo s KAN.
V vseh primerih bomo nižje odmerke uporabili na močneje razvitih posevkih, na razredčenih in slabše razvitih pa bomo uporabili višje vrednosti. Bodimo pozorni tudi na najvišje dovoljene vnose hranil na našem območju (VVO, IPL).
Ukrepi v preveč prizadetih posevkih
Če je število rastlin manjše od polovice priporočenega sklopa, se odločimo za vnovično brananje in setev jarin. Če je sklop zmanjšan samo na nekaterih predelih njive, se lahko odločimo za dosejavanje. Za ta namen so nam na voljo visokorodne sorte jarega ječmena (FELICITAS, BOJOS), jare pšenice (XENOS, TAIFUN) in ovsa (EFESOS). Ker smo v našem podjetju znani po novostih, vam pri tem pomagamo tudi s ponudbo semen jarih rži, jare tritikale, jare oljne ogrščice in drugih.
V prvih pomladnih dneh nikakor ne smemo pozabiti na varstvo žit pred pleveli. Skrbno pregledamo vrste plevelov, in če je prag škodljivosti presežen, uporabimo ustrezen herbicid. Kot alternativo kemičnemu zatiranju lahko pri nižji zapleveljenosti uporabimo mehanska česala. Več informacij o tehnologiji pridelave poljščin in sortimentu lahko dobite tudi v novem Agrosaatovem Gospodarjevem priročniku in na spletni strani www.agrosaat.si.
