Slabo travno rušo je treba redno obnavljati
Sejano in naravno travinje je osnova za voluminozno krmo za govedorejo, ki je najbolj razširjena živinorejska panoga v Sloveniji.
Pri spravilu krme s travinja rejci vedno bolj težijo k čim zgodnejšemu spravilu. Uspešna reja prežvekovalcev, predvsem goveda, je močno odvisna od hranilne vrednosti osnovne voluminozne krme. Ustrezna oskrbljenost živali s potrebnimi hranilnimi snovmi je prvenstveno odvisna od hranilnih snovi v krmi, ki jo pridelamo na trajnih ali sejanih travnikih. Večino potrebnih hranilnih snovi lahko zagotovi krma, ki je pokošena dovolj zgodaj. Pri odločitvi za optimalen čas košnje je priporočljivo najti kompromis med kakovostjo (pri travah začetek latenja) in količino pridelka (od latenja do začetka cvetenja) in tem, ali bomo krmo silirali ali sušili. Za detelje se priporoča spravilo od brstenja do začetka cvetenja oziroma ko je do 25 % rastlin v cvetu. Prav tako je zelo pomembno, da se upošteva tudi vremenska napoved. V navedenih fazah razvoja je koncentracija sladkorjev in ostalih hranljivih snovi v rastlinah največja. Ne samo čas košnje, ampak tudi botanična sestava krme s travinja močno vpliva na hranilno vrednost krme. Največ kakovostne voluminozne krme v obliki travne silaže smo sposobni pridelati s travnimi in travno-deteljnimi mešanicami, ki vsebujejo ljuljke. Med travami so ljuljke tiste, ki vsebujejo največ energije in se tako najpogosteje pojavljajo v travnih in deteljno-travnih mešanicah, ki jih sejemo na njivske površine. V programu Agrosaatovega travinja se tako pojavlja mnogocvetna ljuljka v enoletnih prezimnih mešanicah Agrosaat 4, Agrosaat 4 PLUS in Agrosaat 6 ter križane in trpežne ljuljke v mešanicah Agrosaat 3, Agrosaat 3 PLUS. Agrosaat 1, Agrosaat 2 in Agrosaat 2 PLUS... Prisotnost trpežnih ljuljk je tako prisotna v večini Agrosaatovih mešanic, ki so namenjene krmi živali. Verbič J. in sodelavci, 2007, poročajo, da sodobno žlahtnjenje trav že ustvarja sorte ljuljk s povečano vsebnostjo sladkorjev, ki so nosilci večjih pridelkov energije za prežvekovalce in posledično povečane gospodarnosti reje, osnovane s takšno osnovno krmo.
V zadnjem času pa žlahtnitelji sort trav vedno večjo pozornost posvečajo tudi prebavljivosti travinja, kar že poznamo, na primer pri koruzi za silažo blagovne znamke LG Animal Nutrition. Sodobnejši pristop merjenja kakovosti trav in njihove povečane prebavljivosti merimo s prebavljivostjo celičnih sten ali v nevtralnem detergentu netopno vlaknino (oznaki aNDFom ali NDF). Trend povečane prebavljivosti vlaknine in vsebnosti sladkorjev v travah je najsodobnejši pristop za povečano gospodarnost reje prežvekovalcev z najkakovostnejšo osnovno krmo, pridelano na sejanem in naravnem travinju z dosejavanjem.
Za rejo je lahko problematična tudi prezgodnja košnja s premalo energije in sušine. Enako se pojavi težava prepoznega siliranja, ko pa pada prebavljivost vlaknine na račun povečanja lignina, pade pa tudi vsebnost energije ter delež naravno prisotnih sladkorjev in prebavljivih beljakovin v travah in deteljah. Manj občutljive na prestaro krmo so manj zahtevne kategorije živali, kot so krave dojilje, ki ne zahtevajo tako kakovostne krme kot molznice. Stara krma naj bo tako vir kakovostne strukturne vlaknine, ne pa več vir energije in beljakovin, ki jih raje zagotovimo iz kakovostne koruzne silaže ali močne beljakovinske krme. Košnja trav in travno-deteljnih mešanic v oblačnem vremenu ima za posledico pogosto prenizko vsebnost sladkorjev, če ne upoštevamo vsaj dveurnih dobrih osončenosti pred košnjo. Neustrezna višina košnje travinja na premokrih tleh s prenizko rezjo pod sedem centimetrov na naravnem travinju in pod osem centimetrov na sejanem travinju ima lahko za posledico onesnaženo krmo z zemljo in drugimi onesnažili, posledica je prevelika vsebnost pepela v krmi, ki negativno vpliva na kakovost krme in zmanjšuje njeno energetsko vrednost. Takšna krma obremenjuje vamp in ostali prebavni trakt prežvekovalcev. Pogosto s košnjo neravnih njivskih in travniških površin z obilico krtin ob prenizki rezi s kosilnicami z gnetilniki še bolj onesnažimo travinje kot s kosilnicami brez gnetilnika, ko upoštevamo dovolj visoki rez. Želimo tudi pravilno ovelost trav za siliranje, ki naj bo od 30 do 40 % suhe snovi ob spravilu za normalen potek fermentacije v silosih ali v silažnih balah. Pozorni moramo biti na dovolj hitro obračanje in mešanje sveže pokošene trave ter pravočasno izdelavo zgrabkov, da se raztresena rastlinska masa preveč ne osuši. Več kot 48 ur od košnje do spravila je lahko že problematično za procese siliranja. Dovolj velika prisotnost sladkorjev v travah ob košnji je ključna tudi za normalen potek naravne fermentacije.
Dodajanje silirnih dodatkov ob spravilu je smiselno, če pričakujemo manjšo vsebnost sladkorjev v travni masi za siliranje zaradi oblačnega vremena, premalo uvelo maso zaradi slabih vremenskih razmer po košnji (manj kot 25 % suhe snovi), veliko nečistoč v silirni masi ter če se lotimo poznega siliranja žit in strniščnih dosevkov, na primer mnogocvetne ljuljke ali krmne ogrščice pozno jeseni. Uporaba silirnih dodatkov je zelo upravičena tudi pri sezonskem poletnem siliranju deteljno-travnih mešanic v silose, na primer DTM Agrossat 5 ali Agrosaat 5 PLUS, ko poleti v njih prevladujejo detelje glede na trave zaradi manj padavin. Za detelje vemo, da imajo močno puferno sposobnost in v masi za siliranje otežuje naraven proces fermentacije mlečnokislinskim bakterijam, kar ima lahko za posledico previsok pH takšne silaže in njeno slabo obstojnost.
Kakšne so ekonomske prednosti pravočasne košnje pred siliranjem travinja?
- Z upoštevanjem glavnih zakonitosti pravočasne košnje, njene higiene, hitrega spravila in venenja tako zmanjšamo izgube pri siliranju in odvzemu silaže iz silosa ter shranimo za govedo največ energije za uspešno prirejo.
- Zaradi optimalne prebavljivosti se poveča zauživanje takšne travne silaže ali sena in boljša oskrba živali z energijo ter kakovostno vlaknino za najboljše delovanje vampa.
- Boljši izkoristek krme pomeni večjo prirejo mleka, boljše priraste pitancev iz vsakega kilograma osnovne krme s travinja in večji prihodek za kmetijo.
- Manj zdravstvenih težav z živalmi zaradi kakovostne neonesnažene krme pomeni prihranek pri veterinarski oskrbi.
- Optimalna vsebnost vlaknine, sladkorjev in prebavljivih beljakovin pomeni manjšo izgubo za živali in manj vlaknine v blatu goveda.
Zapisal: mag. Jože Mohar, RWA Slovenija
