Do kakovostne krme tudi iz trajnega travinja
Čas košnje travinja vpliva na gospodarnost reje in zdravje živali
Intenzivna raba travinja ob neupoštevanju ustreznega gnojenja, preveliki obremenjenosti z živalmi ali organskimi gnojili (gnojevko) in stalna prepogosta košnja zahtevajo svoj davek. Opazimo ga kot poslabšanje botanične sestave ruše, ki ji zaradi povečanja deleža zeli padeta proizvodna sposobnost in kakovost.
Kadar se botanična sestava travne ruše zelo spremeni, je potrebno dodatno ukrepanje z vnosom kakovostnega travnega semena. V poslabšani travni ruši kakovostne trave in detelje izginejo, začno pa prevladovati zeli (pleveli) ter gospodarsko manj kakovost ne trave. Nujen ukrep za popravljanje poslabšane ruše je največkrat dosejavanje ali še boljše vsejavanje ter v skrajnem primeru nova setev. Cilj je, da imamo v travni ruši čim več kakovostnih trav in metuljnic ter čim manj zeli. Trave najbolj vplivajo na količino pridelka, detelje pa na kakovost in vsebnost surovih beljakovin v krmi. Ob nepravilni rabi se v ruši razrastejo zeli – največkrat ščavje, regrat in rman ter v poletnem času plevelne enoletne njivske trave kostreba, zeleni muhvič in krvavordeča srakonja, ki negativno vplivajo na pridelek in njegovo kakovost. Prvi korak k izboljšanju sestave ruše je sprememba gnojenja in apnenje. Ne pretiravamo z vnosom dušika in za vsako košnjo ne presežemo 40–50 kg čistega N/ha. Z dušikom gnojimo zmerno in pred vsako košnjo. Ne pretiravamo z vnosom kalija v obliki gnojevke, saj skupaj z dušikom pospešuje rast in prisotnost zeli. Če smo z ustreznejšim gnojenjem in rednim apnenjem neuspešni pri zmanjšanju prisotnosti neželenih zeli, je najbolje, da se pred dosejavanjem odločimo za njihovo zatiranje s selektivnimi herbicidi. Ekološke kmetije imajo težavo, kako se znebiti preveč razširjenega ščavja, ki ga je mehansko zelo težko zatirati, sploh če so zamudile z mehanskim odstranjevanjem. Zgodi se tudi, da zaradi poškodb, kot so gaženje živali ob paši v neugodnih razmerah in košnja s težko mehanizacijo v premokrem, suša, pozeba in prenizka košnja nastanejo prazna mesta. Kadar je teh preveč, prav tako izgubljamo pridelek in je dosejavanje nujen ukrep za izboljšanje proizvodnje sposobnosti ruše. Pred dosejavanjem in vsejavanjem je treba travno rušo pokositi ali zmulčiti, ostanke zeli pa odstraniti s površine, da sejano seme lahko pride do tal in se sejalnica ne maši z ostanki.
Za dosejavanje se po navadi odločimo v zgodnjem jesenskem času (v septembru in začetku oktobra), z vnosom sejanih trav v naravno travinje pa povečamo njegovo kakovost in povečamo pridelke košenj v prihodnji pridelovalni sezoni. Pozitivni učinki dosejavanja in vsejavanja se kažejo tako v letih, ko je dovolj padavin za rast trav kot tudi v letih, ko je teh manj. Ukrep dosejavanja in vsejavanja je manj uspešen v spomladanskem času zaradi preveč intenzivne in hitre rasti obstoječe ruše, ki ji mlade rastlinice po kalitvi ne morejo konkurirati. Spomladansko dosejavanje in vsejavanje zaradi teh razlogov odsvetujemo, razen če so neporaščene zaplate travnika velike. Za dosejevanje izberemo mešanice z večjim deležem trpežnih ljuljk – priporočamo Agrosaat 1 za dosejevanje na travinju v njivskem kolobarju in bolj pestro mešanico Agrosaat 1 PLUS za dosejevanje trajnih travnikov. Na slabših tleh pa lahko za dosejavanje uporabimo tudi mešanico Agrosaat 8, ki ne temelji na ljuljkah in uspeva na slabših rastiščih. Njena uporaba je smiselna pri dosejavanju agromelioriranih, skrčenih površin po odpravi zaraščanja z grmovjem ali drevjem. Priporočena setvena norma je 20–25 kg/ ha, setev pa opravimo z zato namenjenimi sejalnicami, običajno so to sejalnice za neposredno setev trav v obstoječo travno rušo. Pomembno je, da specialne sejalnice z diski zarežejo v travno rušo in po odložitvi semena tega tudi s pritisnim kolesom pritisnejo v tla, da ne ostane na površini. Ukrepi vsejavanja s sejalnicami za dosevke in istočasno grobo česanje so tako praviloma manj uspešni od setve s sejalnicami, ker pri raztrosu večina sejanega semena ostane na površini travnika ter propade. Setev mnogocvetne ljuljke v trajne travnike je pogosto kratkotrajen in manj uspešen ukrep, zato je ne priporočamo. Kadar pa trajni travnik popolnoma propade in je močno zapleveljen, je edina rešitev nova setev. To pomeni, da staro rušo uničimo mehansko ali kemično, plitvo obdelamo tla in ponovno zasejemo. Za zasnovo novega travnika sejemo polno setveno normo mešanice, ki jo želimo pridelovati, to je najmanj 40 kg/ha. Če želimo imeti večletni travnik brez detelje, prav tako priporočamo setev mešanice trav Agrosaat 1 ali Agrosaat 1 PLUS, ki ju lahko kombiniramo z mešanico Agrosaat 8 (za krmo konjev in trajno ozelenitev slabih tal).
Travne mešanice so primerne tako za čisto setev kot tudi za dosejevanje. Če pa želimo pester trajni travnik z deteljami, potem izberimo travno deteljno mešanico Agrosaat 2 ali Agrosaat 2 PLUS. Agrosaat 2 PLUS je po svoji sestavi najbolj podobna naravnemu travniku, vsebuje 12 komponent, od tega 9 trav in 3 detelje (črno deteljo, belo deteljo in nokoto). Je najbolj razširjena travno-deteljna mešanica v pridelavi iz programa Agrosaat, kar priča o njeni kakovosti in pestrosti. To mešanico priporočamo v kombinaciji s travno mešanico Agrosaat 8 (7 vrst različnih trav) v razmerju 1 : 1 tudi za površine, kjer slabše poznamo tla ali sumimo, da so slabo založena s hranili in zakisana (agromelioracije). Zaradi svoje pestrosti je travno deteljna mešanica Agrosaat 2 PLUS zelo tolerantna na sušo. V kombinaciji s travno mešanico Agrosaat 8 predstavlja izredno pesto sestavo trav in detelj različnih vrst in sort, ki naselijo in obstanejo na še tako obrobnih in manj kakovostnih tleh, ki bi jih radi izkoriščali za košnjo ali pašo živali.
Le z dosledno obnovo travne ruše in pravilnimi agrotehničnimi ukrepi gnojenja, apnenja in ne prezgodnjih vsakoletnih košenj, lahko pričakujemo kakovostno doma pridelano krmo s travinja. Pod obnovo travinja ne razumemo le vnosa semena trav in detelj, ampak tudi spremembe gnojenja, zmanjšan vnos gnojevke in enostranskega gnojenja z dušikom in kalijem, zmanjšanje vnosa kalija in dušika z mineralnimi gnojili, povečano gnojenje s fosforjem, redno apnenje, izmenjavo prezgodnjih aprilskih košenj na travnikih, da se ti lahko naravno obnavljajo ter predvsem višjo košnjo, da ne pride do poškodb razrastišč pri travah in deteljah, ki zato hitreje propadajo. Kakovostna voluminozna krma naj bo osnova za donosno rejo govedi ali drobnice.
Petra Marko, univ. dipl. inž. kmet.
