Oljne buče – od tradicionalne do profesionalne pridelave
Avtor članka: Andrej Vencelj
Sirek (Sorghum) je kultura toplega podnebja, ki rabi sorazmerno malo vode za optimalno rast in razvoj v primerjavi s koruzo. Sirek postaja vse pomembnejša krmna rastlina sušnejših območij ZDA in nekaterih evropskih dežel, kot sta Španija in Portugalska. Sirki se v slovenskem prostoru intenzivneje pojavljajo v zadnjih štirih letih kot alternativa, kjer so omejitve za pridelovanje koruze.
Glede namena uporabe ločimo silažne, kombinirane in sirke za zrnje. Agrosaatovi krmni sirki so v osnovi kombinacija sirka za zrnje in za silažo. Ti so manjši od silažnih, velikost rastline znaša nekje od 2 do 2,5 m, medtem ko silažni sirki dosegajo višino prek 3 m. V Agrosaatu smo se s pomočjo naših žlahtniteljev in prehranskih strokovnjakov odločili ponuditi pridelovalcem najboljše razmerje med kakovostjo in količino pridelka. Tovrstna silaža po kakovosti zaostaja za koruzno približno 15%, kar je še sprejemljivo za nemoteno prirejo. Živali takšno silažo rade uživajo, ker vsebuje veliko sladkorjev.
Priporočamo kombinacijo s koruzno silažo, kjer delež "sirkovine" pozitivno vpliva na fermentacijo silažne mase. Sirek sejemo spomladi običajno v drugi polovici aprila ali ko se tla ogrejejo na 12° C. Setev opravimo s koruzno sejalnico v vrste na medvrstno razdaljo od 65 do 75cm. Z manjšo medvrstno razdaljo lahko povečamo število rastlin na površini in s tem vplivamo na večji pridelek. Razdalja v vrsti je lahko manjša od 10 cm, saj močan koreninski sistem in kompaktno steblo sirku omogočata izjemno stabilnost. Sirek je glede tipa tal dokaj neobčutljiva kultura, kar pomeni, da bomo tudi v sušnejših letih na peščenih tleh uspeli pridelati optimalno količino kakovostne krme. Sirek za vznik potrebuje nekoliko višjo temperaturo od koruze. Ugotovili smo, da hladnejša spomladanska obdobja zavirajo mladostni razvoj. Na tovrstne težave naletimo predvsem pri setvi sirka na težja nepropustna tla, ki se spomladi pozneje ogrejejo.
Posledica je poznejše spravilo jeseni ali žetev z nizko sušino "sirkovine". Tehnologija gnojenja pri sirkih se ne razlikuje od koruze. Za velike pridelke potrebuje sirek optimalno založena tla. Posevek je priporočljivo enkrat do dvakrat okopati. Prvič okopavamo, ko so rastline sirka visoke do 5 cm. Drugo okopavanje opravimo nekaj tednov kasneje, odvisno od hitrosti razvoja plevelov in same zapleveljenosti. Plevele lahko zatiramo tudi s herbicidi (izbor je omejen). Več informacij o registriranih pripravkih v sirku dobite pri vašem svetovalcu za varstvo rastlin. Posevek dognojujemo z dušikom v fazi, ko rastlina doseže približno 30 cm. Odmerek je lahko podoben tistemu za koruzo. Pri spravilu sirka se oziramo na zrelost zrnja v metlici, ki mora biti voščena.
Mnenje strokovnjaka:
dr. Jože Verbič Kmetijski inštitut Slovenije
Zaradi podnebnih sprememb in novih škodljivcev, kot je koruzni hrošč, bomo morali del koruze za siliranje nadomestiti z drugimi rastlinami. Ena od možnosti je tudi siliranje sirkov. Le-ti se v agronomskih lastnostih v primernosti za siliranje in v krmni vrednosti zelo razlikujejo. Zelo pomembno je, da izberemo sirek ustreznega zre-lostnega razreda, ki bo ob spravilu dosegel dovolj veliko vsebnost sušine in s tem ugodno vrenje silaže.
Trenutno se niti najboljši sirki glede krmne vrednosti ne morejo kosati s koruzo. Prepričan pa sem, da bodo žlahtnitelji zaradi vse večjega povpraševanja razvili nove, boljše hibride. Možnosti so tako v smeri sirkov z velikim deležem zrnja, kot tudi v smeri sirkov z dobro prebavljivo sirkovino. Ne smemo pozabiti, da smo imeli težave tudi pri uvajanju siliranja koruze. Kar nekaj časa je trajalo, da je stroka zagotovila kakovostne informacije o hibridih, pridelovanju in siliranju koruze in da so se kmetje na to odzvali in se navadili pridelovati kakovostno koruzno silažo. Pri sirku nas večina tega še čaka.