Ko cena doseže naša realna pričakovanja, je pravi čas za prodajo

Pridelava koruze, ki je najbolj razširjena poljščina v Sloveniji, je kmetovalcem dobro poznana, tehnologija pa se po potrebi nekoliko prilagaja vremenu. Na vreme med rastno sezono seveda ne moremo vplivati. Od njega pa sta zelo odvisna pridelek in kakovost koruze. Končni ekonomski rezultat pridelave je odvisen prav od teh dveh dejavnikov in pa seveda od dosežene cene. Do nedavnega smo lahko že med vegetacijo, v kolikor so se pojavljale neugodne vremenske ujme (suša, toča ...), predvidevali, da bo v jeseni koruza draga. Danes z globalizacijo trgov ni več tako, ujme oziroma izpadi pridelka v eni državi, tudi v veliko večjih kot Slovenija, praktično ne vplivajo na ceno pridelka. Vnaprejšnje dolgoročno napovedovanje jesenske cene koruze je enako netočno, kot če bi v tem trenutno napovedali vreme za naslednjo jesen.

Kdaj razmišljati o prodaji koruze?

Običajno začnemo razmišljati o prodaji koruze šele, ko se bliža čas spravila. Takšen način se je zdel do nedavnega samoumeven in pravzaprav niti nismo poznali drugih načinov trženja. V zadnjih letih se tudi pri nas vedno bolj uveljavljajo terminski zakupi poljščin, ki se jih pridelovalci v vedno večjem obsegu tudi poslužujejo. Prvi zakupi koruznega zrnja se pričnejo že ob setvi in se nadaljujejo vse do žetve. V tem obdobju, ki traja pet do šest mesecev (od aprila do oktobra), se pojavljajo različna nihanja cen. Trendi naraščanja ali upadanja cen so odvisni od številnih dejavnikov na velikih kmetijskih trgih. Proizvodnja v Sloveniji praktično ne vpliva na oblikovanje trgovalnih cen. Na cene tudi ne vplivajo v Sloveniji narejene kalkulacije in izračuni lastnih cen. Ekonomskemu rezultatu pridelave koruze se je tako poleg vpliva vremena, pridružil še dejavnik nestalne/ nestabilne cene, na katero prav tako praktično nimamo vpliva.

Kako zmanjšati tveganje?

Pridelovalcem se pojavljajo dodatna vprašanja, kot so: kdaj je pravi trenutek za prodajo, kaj če ob zgodnji prodaji kasneje nastopi višja cena, suša, toča ... V preteklih letih smo se srečevali z različnimi trendi cen pri odkupu koruze. V letu 2016 je bila v maju povprečna cena sveže koruze s 25 % vlago okrog 100 eur/t, v juniju 120 eur/t in 90 eur/t v jesenskem času žetve koruze. Na ceno ima velik vpliv lokacija in s tem povezani stroški transporta. Zgodnji zakupi so cenovno zanimivi, vendar nosijo s seboj riziko morebitnih vremenskih ujm in zaradi tega izpadlega pridelka. Zato je pri terminskih zakupih vedno smiselno zakupe razporediti v več terminov, sploh v kolikor z njimi pričnemo zelo zgodaj: npr. prvi zakup maja, drugi julija in tretji septembra. Na ta način razbijemo riziko cene in pridelka. Naše izkušnje kažejo, da veliko pridelovalcev pri nas pogosto ne ve, kdaj in kako se odločiti za prodajo. Ko je bila cena 120 eur/t, smo želeli 130 eur/t, pri 110 eur/t, da bi bila cena 115eur/t, in ko je bila 90 eur/t, pa da smo se pred časom pogovarjali o ceni 95 eur/t. Vedeti moramo, da takšen način trgovanja zahteva zelo hitro reakcijo od pridelovalca, ker so ponudbe včasih celo urne, največkrat pa dnevne. Rezervacij ni, vsak dan so nova pogajanja in nove cene.

Kompromis vlage, časa spravila in cene

Negativne posledice poznega spravila koruze lahko presegajo koristi višje cene zaradi nižje vlage

Prodaja koruze ima za izhodišče obračunsko ceno suhe koruze pri 14 % vlage in za svežo koruzo ceno pri 25 % vlage, pri čemer se cena odvisno od vlage spreminja navzgor ali navzdol. Pri nižji vlagi dosežemo višjo ceno, seveda pa tudi nižjo težo. Zato v želji po doseženi čim višji ceni s spravilom pogosto čakamo, da bi dosegli čim nižjo vlago oz. višjo ceno. Včasih je to čakanje zaradi poslabšanja vremena predolgo in nato zamujamo pri setvi ozimnih žit in drugih opravilih, zaradi že slabega vremena slabšamo strukturo tal, v pridelku pa se pričnejo pojavljati toksini in druge izgube. Te izgube pogosto lahko presegajo koristi zaradi nižje vlage, to je višje cene koruze. Pri preračunu zaslužka pogosto pozabimo na osušek, oziroma razliko v teži, ki se pojavlja pri različnih stopnjah vlage zrna. Če je vlaga visoka, je tudi bruto teža višja in obratno je manj pridelka pri nižjih stopnji vlage. Spodnja preglednica prikazuje, kakšni so pribitki in odbitki teže glede na 25 % izhodiščno vlago. Cena se znižuje z višanjem vlage, vendar se nam na drugi strani zvišuje teža na račun te vlage. Končni prihodek je praktično enak pri osnovni ali še nižji vlagi, pri višjih stopnjah vlage pa razlike niso tako velike, kot se nam zdi na prvi pogled (manj kot 24 eur/ha med 25-30 % vlago).

Možnosti prodaje

Možnosti prodaje koruze so številne, tako domačim kupcem kot v tujino. Na razpolago so različni načini prodaje. Lahko špekuliramo s terminskimi zakupi oziroma prodajami, lahko čakamo na žetev in prodamo, kar smo zagotovo pridelali, lahko koruzo posušimo in skladiščimo. Želja vsakega pridelovalca je, da za svoj pridelek iztrži čim več. Kdaj je pravi čas za prodajo, je danes zelo težko napovedati. Dejansko pa kot zanesljivo priporočilo vsakemu pridelovalcu: vedno je pravi čas za prodajo koruze, ko cena doseže naša realna pričakovanja. Prodaja naj ne bo najtežji del proizvodnega ciklusa, odločitve morajo biti razumne, enostavne in pridelovalcev ne smejo obremenjevati.