Avtor: Jožica Dolničar
Pravilno gnojenje je eden najpomembnejših agrotehničnih ukrepov, ki so nujni za visok in kakovosten pridelek krompirja. Potrebno je zagotoviti primerno reakcijo tal, primerno založenost tal z dušikovimi (N), fosforjevimi (P2O5), kalijevimi (K2O), kalcijevimi (Ca) in magnezijevimi (Mg) hranili, pa tudi z zadnje čase vedno bolj pomembnim elementom žveplom ter mikroelementi.
Odvzem hranil s pridelkom 35 ton gomoljev znaša: 140 kg N, 50 kg P2O5, 200 kg K2O, 15 kg MgO, 10 kg S, 15 kg CaO. Pri načrtovanju gnojenja krompirja moramo poznati pričakovan pridelek, ki se razlikuje glede na zgodnost in sorto. Zagotoviti moramo ustrezno razmerje med posameznimi hranili. Pri odmerkih mineralnih gnojil upoštevamo tudi gnojenje z organskimi gnojili.
Krompir ima plitev koreninski sistem in lahko dobro izkoristi hranila le, če so lahko dostopna. Na dostopnost hranil vplivamo z optimalno reakcijo tal, z izborom gnojil in načinom gnojenja. Na trgu so v ponudbi številna gnojila različnih proizvajalcev, ki se lahko razlikujejo po dostopnosti posameznih hranil. Zaradi plitvega koreninskega sistema je pomembno, da gnojila odložimo čim bliže koreninskemu sistemu. V tujini in tudi pri nas so zelo učinkoviti načini gnojenja v vrste, ko gnojilo odložimo ob sajenju cca 7 cm levo ali desno od gomolja. V tujini razvijajo oziroma so prešli že na sistem gnojenja pod vrste, pri čemer gnojilo ob sajenju odložijo 12 cm pod gomolje. Z gnojenjem v vrste lahko zmanjšamo odmerek hranil za 20 %, pridelek se celo nekoliko poveča (5 %), sama pridelava pa je zato tudi ekonomičnejša (Kartofelbau 11, 2014).
Dušik (N)
Dušik je najpomembnejše, pa tudi najpogosteje napačno uporabljeno hranilo. Pospešuje rast, razvoj in ohranjanje krompirjevke, kar je pogoj za visok pridelek. Preveč dušika povzroča zakasnitev nastavljanja gomoljev. Normativ gnojenja z dušikom je odvisen od pričakovanega pridelka in namena pridelave:
| Zgodnji krompir (10-15 t/ha) |
100 kg N/ha |
| Srednje zgodnji in semenski krompir (25-30 t/ha) |
120-130 kg N/ha |
| Srednje zgodnji do srednje pozni krompir (40-60 t/ha) |
150-170 kg N/ha |
| Pozne sorte (50-60 t/ha) |
do 200 kg N/ha |
Čas gnojenja z dušikom prilagodimo namenu pridelave. Pri pridelavi zgodnjega krompirja z dušikom v celoti pognojimo ob sajenju. Za pridelavo poznejših sort je primernejše večkratno dognojevanje. Poleg osnovnega gnojenja z dušikom ob sajenju izvedemo še vsaj eno dognojevanje ob osipavanju. Še bolje je, če poleg dognojevanja ob osipavanju dodamo dušik še enkrat pozneje. To kasnejše dognojevanje lahko izvedemo, tudi foliarno. Ob vsaki zaščiti, ki jo izvedemo dodamo še tekoče dušikovo gnojilo, ki je lahko tudi maks. 4-odstotna raztopina ure. Razdelitev odmerkov dušika naj bo 50 % N ob sajenju, 30 % ob osipavanju, 20 % foliarno.
Dušik in žveplo (S)
Na podlagi preizkušanj z gnojenjem v tujini se pri gnojenju odlično oz. najbolje obnesejo kombinacije, pri katerih se uporablja amonsulfan gnojila (Kartofelbau 11, 2014). To je kombinacija N in S (Amosulfan 20%N+24%S). Dušik je v amonijski obliki, ki je učinkovita, delno takoj dostopna oblika, preostanek se veže na talne delce in se ne izpira. Žveplo je zelo pomemben element, ki ga rastline sicer ne potrebujejo veliko in ga je v preteklosti bilo dovolj na razpolago iz ozračja (zaradi onesnaženosti). V zadnjih letih pa praktično pri vseh kulturah že opažamo znake pomanjkanja žvepla. Znaki so zelo podobni pomanjkanju dušika na kar v večini primerov tudi pomislimo. Pridelovalci dodatno gnojijo z dušikom, izboljšanja pa ni. Žveplo posredno vpliva tudi na povečanje izkoristka dušika in s tem zmanjšuje vsebnost nitratov v rastlinskem soku. Ob pomanjkanju žvepla se v rastlinskem tkivu namreč začno kopičiti topne aminokisline brez žvepla, ki zavirajo delovanje nitrat reduktaze (Leskošek in Mihelič, 2002). Gnojenje krompirja z žveplom vpliva pozitivno tudi na druge znake kakovosti (vsebnost askorbinske kisline, aminokislin, beljakovin, boljša skladiščna obstojnost, itd.), poveča pa se tudi razmerje med gomolji in nadzemnimi poganjki (cimo) v prid pridelka gomoljev (Leskošek in Mihelič, 2002).
Znaki pomanjkanja dušika in žvepla so si podobni.
Fosfor, kalij, klor
Fosfor je rastlinsko hranilo, ki pospešuje predvsem začetno rast in razvoj krompirjevke in število gomoljev na grm. Potrebe po fosforju niso velike, odvzem znaša le 1,4 kg za 1 tono pridelka. Za 40 t/ha je odvzem manj kot 60 kg/ha P2O5. Vzroki večjih odmerkov gnojenja (80 do 120 kg/ha) so:
- slabša dostopnost fosforja pri neustrezni pH-vrednosti tal (na kislih tleh, pH<5,5),
- različna dostopnost fosforja iz mineralnih gnojil. Vodotopnost je lahko preko 90 %, lahko pa tudi pod 40 %. Zato je nujno, da preberemo deklaracijo na gnojilu,
- plitev koreninski sistem.
Kalij
Zadostna količina kalija (150 do 250 kg/ha) spodbuja ohranjanje krompirjevke ob koncu rasti. Povečuje tudi odpornost gomoljev na udarce in sivenje. Od kalijevih gnojil je za krompir zelo primeren Kalijev sulfat (K2SO4), ki je sicer precej drago gnojilo. Pomen žvepla je bil razložen že pri gnojenju z dušikom. Razlika v ceni cenejše kloridne oblike se zagotovo kompenzira s količino in kakovostjo pridelka. Druga in najpogosteje uporabljena oblika kalijevih gnojil je kalijeva sol (KCl). Ima visoko vsebnost kalija in je cenovno ugodnejši od sulfatne oblike. Ima pa tudi veliko klora (Cl), ki močno poslabša kakovost pridelanega krompirja. Povzroča sivenje in temnenje mesa gomoljev ter znižuje vsebnost suhe snovi. Po ameriških podatkih naj bi že več kot 50 kg dodanega klora vplivalo na kakovost. V Sloveniji se klor kar precej izpira, zato se na ta način znižuje njegova vsebnost v tleh. To pa ne velja v sušnih letih, ko izpiranja praktično ni.
Kalcij in magnezij
Kalcij je pomembno hranilo za krompir, saj izboljšuje kakovost gomoljev, vpliva na boljšo odpornost na udarce in boljše skladiščenje. Krompir je manj občutljiv na stres in fiziološke motnje, povezane z njim. Pomembno je, da je dodan v času po začetku tvorbe gomoljev v njihovo neposredno bližino. Magnezij je gradnik klorofila in je nujno potreben element za rastline, zato priporočamo uporabo mineralnega gnojila z dodatkom magnezija.
Reakcija tal
Krompirju ugajajo rahlo kisla tla. Pri kislih tleh predstavlja večji problem otežen sprejem nekaterih hranil (fosfor). Poznano je, da je pri nizkih pH-vrednostih povečana dostopnost kadmija, strupene težke kovine, ki se kopiči v gomoljih, kar je pri nas v praksi občasno že problem. To nevarnost zmanjšamo z apnenjem tal in dvigom pH-vrednosti nad 6. Apnenja ne izvajamo v letu sajenja krompirja, ker povzroča pojav navadne krastavosti, ampak za ta ukrep poskrbimo leto ali dve prej pri predhodni kulturi.
V letu 2014 smo v podjetju Agrosaat pričeli tržiti mineralna gnojila podjetja Elixir Zorka, ki so izjemno primerna tudi za gnojenje krompirja. Za gnojenje krompirja so ob normalni založenosti tal primerne kombinacije NPK-gnojil: 7:20:30+3S, 6:12:24+7S+3Ca, NPK 8:16:24+4S, NutriKali NPK 5:15:30+4S+0,2B+0,2Zn. Za gnojenje z dušikom priporočamo gnojilo z izjemno dobrimi rezultati v pridelavi krompirja Amosulfan 20N+24S. Gnojila imajo fosfor v lahko topni obliki z dodatkom žvepla. Dušik je v amonijski obliki, ki je učinkovita lahko dostopna oblika dušika, ki se ne izpira.
