Pripravil: Jože Mohar univ. dipl. inž. kmet.
Krompir je kultura, ki je med pogostejšimi na naših vrtovih in njivah. Sadimo ga za domačo porabo ali za prodajo. Želimo imeti lep in velik pridelek zdravih gomoljev. Osnova za takšen pridelek je zagotovo le zdravo certificirano seme. Kaj sploh je certificirano seme? Večina ljudi, ki se ukvarja s pridelavo krompirja ne ve, da se za pridelavo certificiranega semena uporablja t. i. osnovno seme, ki ustreza strogim zdravstvenim kriterijem glede prisotnosti virusnih, bakterijskih in glivičnih bolezni v gomoljih. Iz osnovnega semena (bela etiketa) v semenski proizvodnji pridelamo certificirano seme, ki ga prepoznamo po modri etiketi na vreči. Etiketo (rastlinski potni list) lahko izda le pooblaščen certifikacijski organ v vsaki državi, kjer se semenski krompir prideluje ali dodeluje. Semenska proizvodnja poteka pod strogim nadzorom certikacijskega organa (inšpektorja), ki nadzira rast semena na njivi, po izkopu z laboratorijskimi testi in pred pakiranjem v skladišču proizvajalca. Strog nadzor in sprotno izločanje bolnih rastlin že na njivi sta osnovna pogoja, da sploh pridelamo seme brez prisotnih bolezni in škodljivcev, ki i bi lahko kasneje škodovali posajenemu semenskemu gomolju. Vsi postopki nadzora in izločanja bolnih rastlin so delovno zahtevni in natančni in zato vplivajo na ceno semena.
Nepoznavanje nevarnosti vnosa bolezni krompirja ter cena semena so prepogosto vzrok, da se odločimo, da ne bomo sadili certificiranega semena in bomo uporabili kar tisto, kar smo pridelali doma ali pa bomo krompir le zamenjali s sosedom. Ne zavedamo se, da brez uporabe zdravega certificiranega semena nimamo niti najmanjše možnosti za normalen pridelek gomoljev. Domače seme je pogosto okuženo z virusnimi, bakterijskimi in glivični boleznimi, ki se prenesejo na nov pridelek. Takšno seme je praviloma tudi neustrezno skladiščeno, zato je fiziološko staro in nima energije za hiter in enkomeren vznik na njivi. Neenakomeren vznik pa ima za posledico spet zmanjšan pridelek in slabo kakovost. Bolezni prisotne na domačem semenu vidno zmanjšajo pridelek za domačo porabo in še bolj za prodajo, ki je praviloma tudi nekakovosten. Nasad krompirja iz domačega semena, ki je okužen z virusi je seveda vir okužbe za vse sosednje nasade, ki so zdravi in je bilo posajeno certificirano seme. Listne uši s sesanjem listov poskrbijo, da se virusi prenesejo znotraj nasada in na zdrave nasade. Rezultat je močno zmanjšan pridelek in poslabšana kakovost pridelka. Hud problem so lahko tudi glivične in bakterijske bolezni na domačem semenu (bela noga, fuzarij, krompirjeva plesen, navadna krastavost...), ki jih vnašamo v tla in tam tudi dolgoročno ostanejo. Veliko nevarnost za naše njive prestavlja tudi necertificirano seme iz tujine (tudi Evropske unije), ki ga lahko kupimo kot “semenskega brez certifikata“ in je še nevarnejše od domačega. Doma tvegamo z vnosom različnih doma poznanih različkov bolezni. S saditvijo tujega necertificiranega semena tvegamo še dodatno nevarnost „uvoza“ t.i. karantenskih bolezni in škodljivcev. To so tisti škodljivci in bolezni, ki v našem okolju sploh niso prisotne in so podvržene strogemu nadzoru fitosanitarne inšpekcije, ki skrbi, da se ne bi razširile v Slovenijo s semenom ali na kak drug način.
Kljub nekoliko višji ceni, ki jo ima semenski krompir, bi morali redno uporabljati certificirano seme, da se izognemo prenosu in vnosu novih bolezni, ki jih prinaša necertificirano seme. Uporaba necertificiranega semena krompirja je osnova za razširjanje in razmnoževanje bolezni krompirja, ki zmanjšujejo tudi kakovost okolja, v katerem živimo in pridelujemo svojo hrano.
GIZ Semenarstvo, sekcija za krompir
