Avtorica članka: Maja Lazarevič univ. dipl. inž. kmet.
V Sloveniji imamo za pridelavo česna ugodne razmere. Zaradi kratke poti od zemlje do krožnika je domači česen izredno aromatičen in popoln vir zdravilnih snovi.
Spomladanski česen se precej razlikuje od jesenskega. Razlike so v izbiri sorte, času saditve, saditveni razdalji, potrebi po vodi, gnojenju, velikosti glavic, številu strokov, donosnosti, času spravila ter dolžini skladiščenja.
Spomladi se sadijo jare sorte, jeseni pa ozimne sorte česna. Saditev spomladanskega česna se opravi zelo zgodaj, od februarja do marca, kakor dopuščajo vremenske razmere. Priporoča se gostejši sklop saditve: med vrstami 30–40 cm, v vrsti 6–8 cm, torej 800–1.200 kg/ha strokov. Jesenski česen, ki ni občutljiv na nizke temperature, se sadi od sredine septembra do konca oktobra. Sadilna norma in sklop sta večja kot pri spomladanskem česnu. Sadimo 1.000–1.600 kg/ha strokov na razdaljo 40–50 cm med vrstami in 7–10 cm v vrsti.
Zelo pomemben agrotehnični ukrep za uspešno pridelavo česna je gnojenje z organskimi gnojili, posebej hlevskim gnojem. Gnojenje se pred saditvijo jesenskega česna opravi že jeseni v letu poprej, pred setvijo ali saditvijo predposevka, najboljše krompirja. Za pridelavo spomladanskega česna z organskimi gnojili gnojimo jeseni pred saditvijo spomladi. Najboljši predposevek za spomladanski česen so žita ali stročnice.
Pridelava spomladanskega in jesenskega česen se razlikuje tudi v potrebi po namakanju. Jesenski česen preraste kritične faze potrebe po vodi, ko so zadovoljivo oskrbljeni z vodo njegovi posevki. Pri pridelavi spomladanskega česna pa se pogosto pojavi pomanjkanje vode v fazi oblikovanja listov, ko je potreba po vodi največja. Tedaj je za namakanje optimalen čas.
Jesenski česen razvije močnejše in širše liste, večje glavice z manjšim številom strokov, ki se obirajo v prvi polovici julija. Listi spomladanskega česna so ožji in tanjši, glavice manjše z večjim številom strokov, ki so primerne za spravilo konec julija ali v začetku avgusta.
Čeprav je povprečni pridelek spomladanskega česna manjši, do 7 ton po hektarju, se zaradi izrazite dormantnosti pri nizkih temperaturah (0–4 °C) in 70 % zračne vlage uspešno skladišči do 10 mesecev. Pridelek jesenskega česna je lahko tudi do 10 ton na hektar, vendar ohrani primerno tržno kakovost največ 6 mesecev.
Potrebe po celoletni ponudbi kakovostnega domačega česna na trgu zahtevajo od pridelovalcev saditev jesenskih in spomladanskih sort. V naši ponudbi so v sorte ozimnega in jarega česna. Za potrebe zasaditve večjih površin je sadilni material večje kalibraže oz. velikosti strokov in pakiran v vreče po 10 kg.
