Strune
Avtor članka: Jože Mohar univ. dipl. inž. kmet.
Poraba krompirja v Sloveniji na prebivalca se v zadnjih letih ni bistveno spremenila glede na način življenja in manj časa, ki ga v kuhinji porabimo za pripravo krompirja. Rešitev za to bi bila lahko predelovalna industrija, a je žal skoraj nimamo več. Ves predelan krompir (pomfrit, kuhan, moka za pire…) dobimo iz uvoza. Razlogov za zmanjševanje pridelave jedil-nega krompirja je več. V zadnjih letih je opaziti zmanjšanje organiziranega zadružnega od-kupa in s tem povezanih težav pri prodaji. Pridelovalci so bili prisiljeni v to, da so si sami poiskali prodajne poti. Tisti, ki pri tem niso bili uspešni, so se raje odločili za prenehanje pridelave. Trditev, da je uspešna prodaja več kot pol uspeha ni pretirana. Kmetije, ki vztrajajo pri pridelavi so bile v preteklih letih prisiljene v vlaganja in modernizacijo mehanizacije. Razlog za to je pomanjkanje in podražitev delovne sile na kmetijah ter zahteve trga po bistveno večji kakovosti. Prodaja na kmetijah se zmanjšuje, povečuje pa se delež pridelka prodanega na policah trgovskih verig. S pripravo blaga (pranje in pakiranje v malo embalažo) za trgovske verige se ukvarjajo večji individualni pridelovalci in specializirana podjetja. Z zahtevo po večji kakovosti so nastala posebna podjetja, ki so se specializirala samo za pripravo krompirja in ostale zelenjave za trgovske verige. V tujini jim rečejo pakirne postaje ali pakirnice.
Te odkupujejo pridelek od pridelovalcev in ga plačajo na osnovi kakovosti. Ukvarjajo se samo s storitvami priprave blaga za trgovino. V Sloveniji je tako specializirano podjetje za tovrstne storitve pakiranja krompirja družinsko podjetje Gomilar d.o.o. iz Vrhpolja pri Ivančni Gorici. Podjetje je nastalo iz družinske kmetije, ki se je v preteklosti ukvarjala s pridelavo krompirja in s prašičerejo. Danes je njihova glavna dejavnost priprava in pakiranje krompirja za trgovsko verigo. S kmetovanjem se ne ukvarjajo več. Pogovarjali smo se z vodjem podjetja g. Jožetom Trontljem, ki nam je povedal nekaj o zgodovini in načrtih domačega podjetja.
Agrosaat: Kdaj ste začeli s pakiranjem in pripravo krompirja za trgovske verige?
Gomilar: Začetek naše dejavnosti sega v leto 2001.
Agrosaat: Ste se na začetku srečevali s kakšnimi težavami ali ne?
Gomilar: Glavna težava je bila, da se pridelovalci niso zavedali, kakšno kakovost so zahtevali trgovci. Kmetje so bili v glavnem navajeni domače prodaje in prodaje manj zahtevnim kupcem, ki kupujejo neopran krompir. Prodaja na trgovske police pa je bila povsem nekaj novega, ker se na opranem krompirju vidi tudi najmanjša "napaka" krompirja.
Agrosaat: Ali ste se v teh letih naučili tudi kaj koristnega, kar bi zanimalo pridelovalce?
Gomilar: V 6-ih letih našega delovanja se je dejansko zgodilo, da so trgovci in kupci v trgovinah še dvignili zahteve po kakovosti.
Agrosaat: Ali drži, da "postane" krompir zelenjava, ko je opran in pakiran v plastično vrečko ali mrežico?
Gomilar: To brez dvoma drži. Rok uporabe opra- nega krompirja se zmanjša. Še posebno je proble-matičen mladi krompir, ki še nima utrjene kožice. Pri ostalem pa je pomembno kako poteka njegova pot od pakirnice do prodaje na trgovski polici. Zelo pomembna je dinamika prodaje na polici. Dalj časa je krompir v trgovini, slabša je njegova kakovost.
Agrosaat: Kaj bi radi povedali pridelovalcem, da bodo imeli manj težav s prodajo oziroma, da boste vi kot odkupovalci bolj zadovoljni?
Gomilar: Naj se izogibajo saditve krompirja na neprimernih (kamnitih) površinah in naj izberejo prave kako-vostne sorte. Sorte morajo biti razme-roma odporne na udarce, lepe oblike in z gladko kožico. Posebno pozornost je treba nameniti manipulaciji s krompirjem, izkopu, transportu in skladiščenju.
Agrosaat: Z drugimi besedami, kakšen krompir zahteva sodoben kupec?
Gomilar: Zahteva lep, pravilno oblikovan, gladek, nepoškodovan krompir dobre jedilne kakovosti. Takšen krompir lahko zagotovimo samo z novimi sortami, ki tvorijo izenačene gomolje.
Agrosaat: Pravimo, da v supermarketih kupujemo z očmi. Kaj to pomeni za pridelovalce?
Gomilar: Kupec se odloča na osnovi izgleda krom- pirja. Pomembna je barva kože, ki mora biti brez znakov bolezni (navadna krastavost in bela noga), ne sme biti zelen ali površinsko poškodovan. Z dru- gimi besedami; krompir mora biti kot bi rasel na drevesu in ne v zemlji.
Agrosaat: Pogosto se dogaja, da kmet pridela zelo lep in kakovosten pridelek na njivi, ko pa pride k vam na pakiranje pa ni primeren za v vrečko. Zakaj?
Gomilar: Ključnega pomena za ohranitev zunanje kakovosti krompirja je pazljiv izkop, sortiranje in skladiščenje pred pranjem in pakiranjem. Žal naši kmetje temu še vedo ne posvečajo dovolj pozornosti.
Agrosaat: Ali so vse sorte krompirja pri-merne za pakiranje in pranje?
Gomilar: Vsekakor ne. Primerne sorte morajo imeti gladko kožico, plitva očesca, izenačeno velikost gomoljev in seveda dobre jedilne lastnosti.
Agrosaat: Katerim sortam dajete prednost? Katera sorta se najbolje obnese glede izgleda, uporabnosti in kakovosti?
Gomilar: Prednost dajemo sortam, ki zadovoljijo tako naša kot tudi pričakovanja in zahteve kupca. Tako je v lanskem letu pred vsemi prednjačila sorta Marabel, ki se odlično obnese za pranje in pakiranje. Predstavljala je približno 70% vsega pakiranega krompirja
Agrosaat: Kakšne in koliko vrst embalaže uporabljate?
Gomilar: Za pakiranje krompirja uporabljamo 3 različne vrste embalaže; mrežo za kliper pakiranje, ekstrudirano mrežo ter PE folijo. S temi vrstami embalaže oblikujemo več različnih pakiranj odvisno od zahteve kupca; 2 kg, 2,5 kg 3,5kg 5kg…
Agrosaat: Kako se odločate katero sorto krompirja boste pakirali v določeno embalažo?
Gomilar: Ali ima uporabnost sorte v kuhinji kakšen pomen? Uporabnost različnih sort krompirja ima v kuhinji nedvomno vedno večji pomen. Temu sledimo tudi mi. Odločili smo se, da 5 kg embalažo namenimo prav temu. Za 5 kg folijo imamo dve različni pakiranji ločeni po barvi in tako tudi po namembnosti sort v kuhinji. Zelena embalaža je za pomfrit, pečen in pražen krompir. Rdeča embalaža pa je za cmoke, kuhan in pire krompir.
Agrosaat: Povejte mi, koliko v povprečju pa-kirate na teden in kaj to pomeni na letnem nivoju?
Gomilar: Pakiramo odvisno od terminov. Dopusti in prazniki vplivajo na porabo krompirja v gospo-dinjstvih. Tedensko pakiramo od 25-50 ton, kar je letno okrog 2000 ton.
Agrosaat: Ali vam pri odkupu domača pridelava zadostuje za vaše potrebe?
Gomilar: Seveda je pri odkupu na prvem mestu slovenski krompir. Odkupujemo ga dokler je dovolj kakovosten za naše kriterije. Žal ga vsako leto prezgodaj zmanjka, ker kmetije nimajo ustreznih skladišč. Takrat si pomagamo s krompirjem iz uvoza. Uvažamo do prvega zgodnjega krompirja v Sloveniji, nato spet odkupujemo domači pridelek.
Agrosaat: Ali to pomeni, da bi se morali do-mači pridelovalci še bolj usmeriti v pridela- vo kakovostnih sort in si urediti tehnološko primerna skladišča?
Gomilar: Zainteresirani smo le za kakovostne sorte, ki so ustrezno skladiščene. Specializirali se bomo za pakiranje izbranih sort po načinu priprave v kuhinji. Osredotočili se bomo na manjše število sort, ki so za določen namen primerne.
Agrosaat: Prosim povejte katere sorte imajo prednost pri odkupu v vaši "pakirni postaji"?
Gomilar: To so brez dvoma sorte Marabel, Solara, Frisia. Pomembna za naš trg je tudi sorta Agria, vendar pa pridelki na naših tleh ne dosegajo zadostne kakovosti. V letošnjem letu se je kot nova sorta zelo dobro obnesla Jelly, ki ima podobne lastnosti kot Agria. Rdeče sorte, kot je vsem poznani Desiree, se ne obnesejo najbolje za pranje in pakiranje. Trg jih ne sprejema več najbolje. Pri tem izboru sort vsekakor ne ostajamo nedostopni za nove sorte saj smo v letu 2007 pakirali tudi Anuschko, Tosco in Elfe, ki so se pokazale kot zelo dobre za naše potrebe.
Gospod Jože Trontelj hvala lepa za vaš čas in pogovor.
Iz pogovora lahko povzamemo, da postaja trg vse bolj zahteven za kakovost krompirja. Izgled krompirja je skoraj bolj pomemben, kot sama jedilna kakovost. Nove sorte, ki imajo izenačene gomolje, gladko kožico in plitva očesa prevzemajo vodilno mesto na trgu. Glavnina prodaje se seli na trgovske police, kar pomeni, da se moramo pridelovalci prilagajati zahtevam trga, ker se trg ne bo prilagajal nam. Čas je za spremembe!
