Sodobno pridelovanje poljščin in varovanje okolja ter dolgoročno ohranjanje kakovostnih njivskih površin postaja nuja za kmetovanje v prihodnje ter vedno večje potrebe po hrani zaradi naraščanja števila svetovne populacije.
Že s strniščnimi dosevki skrbimo za ohranjanje rodovitnosti tal in vračanje ter povečevanje organske snovi v tleh, ki je nujna za rodovitnost tal in njihovo sposobnost za zadrževanje vlage, ki sta potrebni za rast kmetijskih rastlin. Podobno vlogo kot dosevki imajo tudi podsevki, rastline ali mešanice rastlin, ki jih sejemo pod glavne posevke z namenom varovanja tal (preprečevanja vodne in vetrne erozije), varovanjem tal pred pleveli, preprečevanja izpiranja hranil z njiv v bližnje vodotoke in pitno vodo ter navsezadnje vračanja organske snovi (ogljika) v tla, ki jo odpeljemo s pridelki z njiv (žitna slama, koruza za silažo, sejane trave in detelje …). Podsevki mešanic trav, deteljno-travnih mešanic ali čistih detelj so lahko tudi vir krme brez dodatne obdelave za živinorejske kmetije. Sejanje podsevkov lahko tudi ni uspešen ukrep, saj ni odvisen samo od termina setve, ampak tudi od okoljskih dejavnikov (količine in razporeditve padavin) po setvi podsevka. Poleg številnih prednosti, ki jih podsevki prinašajo za tla, pa je kar nekaj zadržkov, s katerimi se moramo soočiti pred njihovo setvijo. Podsevki brez dvoma lahko vplivajo na zmanjšanje pridelkov glavnih kultur, saj so konkurenca glavnim kulturam za vodo, hranila in lahko tudi svetlobo. Z manjšim zmanjšanjem pridelka se lahko sprijaznijo tam, kjer imajo večje poljedelske površine, saj dolgoročno podsevki zmanjšujejo stroške pridelave. Tam, kjer smo zelo omejeni s površinami (večina živinorejskih kmetij v Sloveniji), pa si zaradi omejitve površin in prevelikega števila živali večina ne bo strinjala z zavestnim zmanjševanjem pridelka glavnih kultur, npr. silažne koruze, na račun podsevka. Drugače je v Združenih državah Amerike, kjer so predvsem v večjih poljedelskih kmetijskih podjetjih že ugotovili prednosti podsevkov kot rastlin, ki imajo kot dosevki številne prednosti za tla ter varovanje okolja. Na spletu in kanalu YouTube si lahko ogledamo veliko prispevkov na temo podsevkov (angl. Interseeding cover crops). Tam, kjer je med rastno sezono zadostna količina padavin, ali če imajo zagotovljeno namakanje njivskih površin, sejejo podsevke v glavne kulture, kot sta koruza in soja.
Podsevke pogosto posejejo v glavne posevke Roundup ready gensko spremenjenih rastlin v tehnologiji brez obdelave ali z minimalno pasovno obdelavo, ki jih po vzniku takoj po setvi poškropijo z glifosatom in kasneje v čiste glavne posevke brez plevela posejejo podsevke. Pogosto ne gre za čiste podsevke, ampak mešanice rastlin, mešanice trav, ljuljk in detelj, inkarnatke, mešanice ajde, sončnic in različnih križnic. Ker so glavne kulture konkurenca podsevkom za svetlobo, je časovno setev podsevkov zelo omejena po setvi teh in posvečajo veliko pozornost medvrstni razdalji, saj je uspešnost rasti podsevkov zelo omejena z medvrstno razdaljo glavnih kultur. Dovolj velike medvrstne razdalje glavnih kultur omogočajo pridelovanje podsevkov, ki dobijo dovolj svetlobe za vznik in kasnejši razvoj.
Tehnološke prakse pridelave koruze, soje in drugih okopavin, ki so se razvile v Združenih državah Amerike, nimajo možnosti za razvoj v Evropi, ker ne sprejemamo gensko spremenjenih rastlin in uporabe glifosata v njih proti plevelom. Glifosat je v Evropi že nekaj časa v »čakalnici« za prepoved. Postavlja se tudi vprašanje uporabe herbicidov v poljščinah, kjer bi radi sejali podsevke. Enako velja za setev podsevkov v žitih, ki so bili v Sloveniji in Evropi poznani že našim starim staršem. V preteklosti so sejali naši pradedi podsevke detelj, danes pa je ta ukrep prisoten predvsem na ekoloških kmetijah s setvijo črne detelje, lucerne in DTM v pomladanskem času – marca – pred začetkom »eksplozivne« rasti žit (ječmena in pšenice). Danes podsevke v žita lahko posejemo s sejalnicami za dosevke, ki seme razmečejo po žitu in ga, ob česanju žit proti plevelom, s česalom zadelamo plitvo v tla. Na ta način seveda poškodujemo del glavnega posevka žita. Uspeh je odvisen predvsem od količine padavin v spomladanskem času. Kdo od starejših se ne spominja več setve podsevka korenja marca v žita ob koncu zime. Podsevek korenja so po žetvi žita julija opleli in razredčili s pletjem strnišča pregostega korenja. Če se vrnemo k integrirani pridelavi, hitro ugotovimo, da učinkoviti talni herbicidi niso zaželeni pred setvijo podsevkov, ker bi preprečevali njihovo kalitev ali pa jih povsem uničili. Obstaja možnost uporabe kontaktnih herbicidov brez rezidualnega talnega delovanja na podsevke. Vsi ostanki herbicidnih aktivnih snovi v tleh pomenijo negativen vpliv na rast podsevkov. Prednost setev podsevkov in njihova uspešnost pokrivanja tal je brez dvoma prednost za vse površine, kjer setev po žetvi glavnih posevkov poleti in jeseni ni več mogoča zaradi vremenskih omejitev – tako suše ali moče.
V duhu stalne pokritosti tal z zelenim pokrovom čez zimo in varovanju tal so se letos v Sloveniji prvi odločil za poskusno setev podsevkov na večjih površinah na Štajerskem v podjetju PP-Agro s Ptuja. Setev podsevkov so se lotili na večjih površinah koruze za zrnje in za silažo na zelo težkih glinenih in ilovnatih tleh, kjer bo pomladi 2025 sledila setev soje v kolobarju. Po besedah glavnega tehnologa v PP Agro Dejana Kocbeka je bil cilj ohraniti zelen pokrov čez zimo brez dodatne jesenske obdelave koruznih strnišč. Obdelava težkih tal je v mokrih jesenih, kot je bila letošnja, zelo oteženo ali včasih celo nemogoče zaradi prepogostih padavin. Za podsevek so sejali mešanico mnogocvetne ljuljke in trpežen ljuljke v razmerju 50 % : 50 %, ki ga je zanje pripravila naša semenarska hiša Agrosaat.
Na trgu so iskali že pripravljene mešanice za podsevke in ugotovili, da za enkrat še niso na voljo v Sloveniji. Setev podsevkov v silažno koruzo in koruzo za zrnje so opravili po okopavanju koruze, ko je ta imela od 6 do 9 pravih listov, ko so s traktorjem še lahko šli v koruzo, da je niso lomili ob setvi podsevka. Medvrstna razdalja pri koruzi je bila 75 cm in je še prepuščala toliko svetlobe, da so podsevki še lahko kalili in rasli. Pri gnojenju z dušikom so povečali količino skupnega dušika za 10 %, da ne bi preveč zmanjšali pridelka koruze. Opazili so, da so bili pri kasnejšem sejanju v koruzo pri devetih listih manj uspešni kot pri zgodnejšem pri šestih listih. Največjo težavo je predstavljala prevelika količina vode na težjih tleh in premalo svetlobe ob zelo hitri rasti koruze.
Zato je podsevek ponekod propadel. Kocbek ocenjuje, da so bili uspešni s podsevki na približno 50 % posejanih površin. V koruzi s podsevkom so uporabili izključno kontaktne herbicide, da ne bi škodovali podsevku z delovanjem herbicidnih aktivnih snovi prek korenin. Razvoj podsevkov so seveda spremljali čez celo rastno sezono koruze, rezultati pa so bili najprej vidni po zgodnejšem spravilu silažne koruze, ki je letos potekala že zadnji teden avgusta.
Razlogi za predčasno spravilo koruze za silažo in zrnje so v rekordno toplem letu ter veliko večjim temperaturnim vsotam. Pri spravilu koruze za silažo in zrnje niso opazili pomembnega zmanjšanja pridelka. Primer setve podsevkov v podjetju PP-Agro kaže napreden pristop k varovanju njivskih tal in možnost poskusa pridelave krme (trav ljuljk) kot podsevka v glavno kulturo koruze za silažo za živinorejske kmetije. Zavedati se je treba, da s setvijo podsevkov lahko prihranimo precej časa in denarja, ker se tako lahko izognemo jesenski obdelavi koruznega strnišča in setve trav. Po drugi strani pa smo lahko hitro neuspešni s prepoznimi termini setve podsevkov, ker ne dobijo več dovolj svetlobe za kalitev, v sušnih letih pa konkurirajo predvsem koruzi na lažjih tleh ter ji lahko pošteno zmanjšajo pridelek. Setev podsevkov je tako vprašljiva na lažjih tleh brez namakanja, kjer ne pričakujemo veliko padavin in njihove enakomerne razporeditve. Omejitev pri varovanju pred pleveli v glavni kulturi se kaže v izključitvi talnih herbicidov, ki delujejo na kaljenje podsevkov ter ostankih talnih herbicidov od ostalih kultur predvsem v tleh, ki imajo premajhno vsebnost organske snovi (humusa). Čas setev podsevkov je praviloma zelo omejen in odvisen od ugodnega vremena, ki setev omogoča. Brez dvoma gre s setvijo podsevkov za moderen in napreden pristop pri varovanju njivskih površin ter možnostih pridelave voluminozne krme brez dodatnih stroškov obdelave. Zavedati pa se moramo številnih omejitev in tveganj za neuspeh pri takšni tehnologiji pridelave glavnih kultur in podsevkov. V semenarski hiši Agrosaat sledimo sodobnim smernicam varovanja tal in bomo vaš sogovornik ter svetovalec tudi v prihodnje.
Zapisal: mag. Jože Mohar, RWA Slovenija
