Setev poletnih neprezimnih dosevkov

Setev poletnih neprezimnih dosevkov pozitivno vpliva na boljšo rodovitnost tal

Z letom 2012 smo v okviru programa KOP težko pričakali ukrep poletne neprezimne ozelenitve (NEP). V glavnem ste kmetovalci izbirali med posevki, kot sta ajda in proso. Zaznano je bilo tudi večje povpraševanje po oljni redkvi in beli gorjušici, ki pa je bilo glede na prednosti teh dveh kultur vseeno še premajhno.

Največja prednost setve neprezimnih vrst je predvsem na čistih poljedelskih kmetijah, kjer se ne uporabljajo živalska organska gnojila in nastane težava z nizko vsebnostjo humusa v tleh. Humus v tleh je zelo pomemben, kar se najbolj kaže v ekstremno sušnih letih, ko opravlja humus nalogo hranjenja talne vode in hranil v tleh.

Seveda je tudi na prašičerejskih in govedorejskih kmetijah setev NEP zelo zaželjena, vendar so govedorejske kmetije bolj odvisne od dodatne krme, ki jo lahko pridelajo s setvijo raznih deteljno-travnih mešanic.

Vsaka kmetija mora sama preračunati in se odločiti za setev neprezimnih ali prezimnih dosevkov po žetvi žit in oljne ogrščice. V tem primeru nas ne sme prevzeti samo finančni vidik neposrednih plačil, ampak je potrebno upoštevati tudi povečanje rodovitnosti tal, humusa, herbicidi niso več potrebni … Po žetvi naj ne bi bilo neobdelanih in nezasejanih njiv ali pa so samo izjemoma, ko je potrebno uničevanje trdovratnih koreninskih plevelov.

Zavedati se moramo, da imamo v dobrih rodovitnih tleh bogato življenje (črvi, ličinke, bakterije, glive…). Če bi te organizme stehtali, bi na enem hektarju dobili težo kar dvajsetih krav. Če želimo ohraniti dobro rodovitnost, je potrebno poskrbeti tudi za prehrano teh mikroorganizmov z organsko snovjo skozi vso leto.

Že ob žetvi moramo biti pozorni, da pustimo morebitne ostanke (slamo) na njivi čim bolje razporejene. Takoj po žetvi mora slediti tudi plitka obdelava strnišča, pri čemer pazimo, da slamo z zemljo dobro premešamo. Na splošno velja, da moramo za vsako tono slame obdelati 1–2 cm globine (primer: v povprečju pridelamo na hektar 5 ton slame, to pomeni, da bomo stroj naravnali na 5–10 cm globine). Priporočljivo je, da žetvi vedno sledi plitva strniščna obdelava, tudi če nameravamo v nadaljevanju zatirati plevele kemično.

Glavne prednosti strniščne obdelave so:

• Talna vlaga se ne izgublja.
• Aktiviramo rast drobnih semen, ki so izpadla pri žetvi (s tem ne prenašamo bolezni v kolobarju); le pri oljni ogrščici pazimo, da semen ne zadelamo pregloboko zaradi kaljenja.
• Aktiviramo rast semenskih in koreninskih plevelov.
• Ohranimo življenje mikroorganizmom.

Obdelava strnišča naj, če je le mogoče, poteka diagonalno na smer žetve, s tem dosežemo boljšo razporeditev slame in preprečimo enostransko gaženje tal. Za strniščno obdelavo običajno uporabimo razne rahljalnike – gruber ali diskaste krožne brane. V obeh primerih je običajno zadaj nameščen valj, ki ohranja želeno delavno globino ter zgosti tla. Kateri stroj in kakšne nože na nogačah bomo izbrali, je odvisno od več dejavnikov. Nekateri elementi boljše mešajo, drugi režejo. Vedno moramo imeti v mislih, kaj želimo doseči z obdelavo in kaj se v tleh med obdelavo dogaja. Pomembno je, da so ostanki dobro razporejeni, da nam ne nastanejo kupi organskih ostankov, ker je to kasneje dobro bivališče za različne glodavce.

Zaželeno je tudi, da v tem času opravimo apnenje tal, če je to potrebno. Za čas setve se odločimo glede na vrsto dosevka (glej preglednico stran 59 in 60), dosevke za zeleno gnojenje na sušnih območjih običajno sejemo okrog 15. avgusta, ko ni več nevarnosti za poletno vročino in sušo. Setev lahko opravimo na konvencionalen način (plug, brana, sejalnica) ali z orodji z minimalno obdelavo, kar je prijaznejše tudi zaradi manjših stroškov.

Če imamo na razpolago organska gnojila, jih pred obdelavo in setvijo tudi uporabimo. Če teh nimamo, običajno dosevka ne gnojimo ali dognojimo le z dušičnim gnojilom (30–50 kg N/ha).

Rastline, namenjene poletni ozelenitvi

Oljna redkev, bela gorjušica, facelija, ajda veljajo za rastline, ki izredno hitro zacvetijo, že po štirih tednih po vzniku. V podjetju Agrosaat se lahko pohvalimo z bogatim izborom sort teh semen. Ajda sorte Bamby velja za zelo medonosno ajdo na našem tržišču. Rastlina je srednje visoka, kar zagotavlja posevku stabilnost, njena medovitost pa pripomore k izredno velikemu naletu čebel in dobri oplodnji, kar je osnovni pogoj za dober pridelek zrnja ajde.

V Evropi veljata oljna redkev in bela gorjušica za kraljici med dosevki za zeleno gnojenje. Vse bolj se priporočajo tudi razne mešanice za poletno ozelenitev, pri katerih pestra sestava metuljnic, križnic in ostalih vrst z različno globokim koreninskim sistemom pripomore k boljšemu črpanju hranil iz globljih plasti. Korenine oljne redkve lahko dosežejo globino 200 cm, ajda, facelija, bela gorjušica, lupina 150 cm in krmni grah, inkarnatka, aleksandrijska detelja do 80 cm. Metuljnice tudi zelo ugodno vplivajo na razvoj deževnikov v tleh.

Nekatere sorte oljne redkve kot tudi bele gorjušice delujejo negativno na razvoj škodljivih organizmov v tleh (sorti oljne redkve: Cassius, Siletina, sorti bele gorjušice Elendil, Bea). Za te sorte je dokazano, da zmanjšujejo prisotnost strun v tleh, še boljši pa sta protinematodni sorti (Cassius, Elendil), ki uničujeta nematode v tleh. Pomemben je njihov učinek “biofumigacije” (zaplinjanja), ki nastane takoj po zadelanju v tla in z začetkom razpadanja nadzemnih delov rastlin. Ta zmanjšuje populacije talnih škodljivcev in talnih boezni – gliv. To sta vrsti rastlin, ki v zelo kratkem času tvorita ogromno nadzemne kot tudi podzemne mase, hitro zacvetita in nudita pašo čebelam v jesenskih mesecih, ko jo najbolj potrebujejo.

Nepogrešljiv člen v kolobarju na kmetijah, ki obdelujejo težja tla, bi morala biti predvsem oljna redkev z močnim koreninskim sistemom, glavni koren namreč lahko prodre tudi pod globino oranja.

Dobro razvit posevek oljne redkve ima enak učinek kot globinsko rahljanje tal. Rastlina pomrzne pri približno –10 °C, kar pomeni, da opravlja podobno funkcijo kot prezimni dosevki. Z močnim koreninskim sistemom črpa nitrate iz globljih plasti tal kot marsikateri prezimni posevek. Tudi prezimni dosevki v času, ko temperatura pade pod 0 °C, ne opravljajo več potrebne naloge črpanja nitratov.

Pred setvijo naslednjega glavnega posevka ostanke nadzemne mase oljne redkve ali bele gorjušice z oranjem plitvo zadelamo v tla. Z jesenskim ali zimskim oranjem poskrbimo, da tla prek zime premrznijo in dobijo ustrezno strukturo za naslednji glavni posevek. V globlji plasti tal pa ostanejo makrokapilare, ki so nastale s trohnenjem korenov in koreninic. Taka tla so tudi spomladi bolj zračna, imajo bistveno boljšo kapaciteto za vodo in so z eno besedo bolj rodovitna.

Izberemo lahko tudi alternativno obdelavo, tako da posevek, ki je pomrznil, pustimo do spomladi na njivi. Pred setvijo glavnega posevka (koruza, buče, sončnice) pomrznjeni posevek zmulčimo, nato obdelamo tla z minimalno obdelavo do približno 10 cm. Sledi še predsetvena priprava in setev. Tak način obdelave izberemo pod pogojem, da že pred samo setvijo strniščnega posevka tla podrahljamo vsaj do globine oranja. Upoštevati je potrebno še, da bomo za setev potrebovali sejalnico, primerno za setev v rastlinske ostanke (z diskom). Tak način je še posebej priporočljiv na nagnjenih terenih, ki so izpostavljeni vodni in vetrni eroziji čez zimo. Zmulčeni ostanki zagotovijo tudi zanesljivejši vznik glavnega posevka, ker organska masa na vrhu prepreči zaskorjenost tal. Pri dosevkih, kot sta oljna redkev in bela gorjušica, je potrebno paziti, da ne sejemo prezgodaj, da nam že v jeseni ne osemeni, ali pa izberemo poznejše sorte.

Pri oljni redkvi moramo še posebej upoštevati priporočeno gostoto setve, to je 25–30 kg semena/ha, ker v nasprotnem primeru tvori glavno korenino v obliki korena. Izbiro dosevka in tehnologije prepuščamo pridelovalcem, zagotovo je pomembno, da jo prilagodimo potrebam kmetije in mehanizaciji, ki jo imamo na razpolago.