Pripravila: mag. Jasna Zver, dr. vet.med., vodja Enote za DDD Murska Sobota, jasna.zver@nlzoh.si
Skladiščenje in pravilna skrb za blago rastlinskega izvora je zelo zahtevna naloga – nemalokrat odločujoča. Če smo z uspešnim prizadevanjem in visokimi napori proizvedli zadostne količine proizvoda, to še ne pomen, da smo dosegli popoln uspeh v celotnem procesu posamezne proizvodnje hrane. Kako pomen pravilnega skladiščena poudarjajo strokovnjaki, ponazarja pogosto citirana misel dr. Ritza: »Proizvesti določen proizvod znamo, vprašanje pa je, ali ga znamo tudi varno skladiščiti do trenutka uporabe.«
Škodljivce, katerih celotni življenjski ciklus se dogaja v zaprtem prostoru na skladiščeni hrani ali v njej, imenujemo skladiščni škodljivci. V borbi proti njim pa smo velikokrat površni in zdi se nam, da smo nemočni. Vendar se z ustrezno pripravo skladišč lahko večini problemom izognemo.
Po žetvi so žita izpostavljena napadu različnih škodljivcev, ki so poleg vlage največji krivec za izgube uskladiščenih žit. Škodljivci so majhni organizmi, ki živijo v skladiščih tudi takrat, ko so ta prazna. Skriti so v razpokah, luknjah in težko dostopnih zakotnih delih skladišč, kjer je čiščenje oteženo. V sodobnih silosih so možnosti za razvoj škodljivcev manjše, vendar pa so ob njihovem napadu ogrožene večje količine žit.
Skladiščne škodljivce delimo na:
- primarne škodljivce, ki napadajo nepoškodovano zrnje. V to skupino spadajo črni žitni žužek (Sitophilus granarius L.), rižev žužek (Sitophilus oryzae L.), koruzni žižek (Sitophilus zeamays M.), žitni kutar (Rhyzopertha dominica F.), koruzni molj (Sitotroga cerealella O.), žitni molj (Tinea/Nemapogon/granella L.), krhljev molj (Plodia interpunctela H.) in indijski žitnik (Trogoderma granarium Everst);
- sekundarne škodljivce, ki poškodujejo že napadena zrna. V to skupino spadajo mokarji (Tribolium confusum Duval, Tenebrio molitor L.), zobati žitnik (Oryzaephilus surinamensis L.);
- mikofagne vrste, ki se prehranjujejo z micelijem gliv, ki se razvijajo na vlažnem zrnju, so posledica neustreznih skladiščnih razmer, povečane temperature in vlage.
- slučajne vrste so tiste, ki so se v času žetve iz polja prenesle v skladišča. Te se v skladiščih ne morejo razmnoževati in po določenem času poginejo. Primer takega vnosa so žitne stenice (Eurygaster maura L.).
Priprava praznih skladišč
Priprava praznih skladišč za skladiščenje surovin ali končnih izdelkov obsega kompleksne postopke, in sicer:
- gradbeno tehnično pripravo skladišča,
- mehanično čiščenje ostankov blaga, prahu, smeti,
- dezinsekcijo starih zalog blaga, ki je ostalo v skladišču,
- kemične dezinsekcije vseh skladiščnih površin,
- Kontrolo predhodnih postopkov pred spre- jemom blaga v skladišče.
Gradbeno tehnična priprava skladišča
Pravilno grajeni, vzdrževani in zaščiteni objekti so prvi predpogoj za zmanjševanje možnosti razvoja skladiščnih škodljivcev. Grajeni morajo biti tako, da se enostavno čistijo in vzdržujejo. Predvsem je pomembno, da so objekti:
- grajeni na način in iz materialov, ki škodljivcem otežujejo vstop vanje;
- pravilno in kvalitetno zgrajeni temelji objektov;
- zaščitena kanalizacija;
- redno vzdrževanje objektov;
- brezhibna vodovodna napeljava;
- v neposredni bližini objektov ne sme biti odvečne vegetacije oziroma če je ta prisotna, mora biti skrbno vzdrževana in redno pregledana;
- primerno zadelane vse odprtine dovodnih in odvodnih instalacij;
- zaščita vrat s kovinsko obrobo ali vgradnja kovinskih vrat;
- pravilna vgradnja vrat;
- vgradnja zaščitnih mrež na okna;
- vgradnja brezhibnih sifonov in preprek v kanalizacijski sistem;
- vgradnja zaščitnih rešetk na odtoke in zračnike.
Mehanično čiščenje ostankov blaga, prahu, smeti
Redno in temeljito čiščenje po vsaki menjavi blaga oziroma izpraznitvi objekta ter pred novim skladiščenjem blaga ne sme biti opuščeno.
Obdelava skladiščnih površin in ostankov blaga
Za obdelavo prostorov in blaga se lahko uporabljajo samo določeni odobreni in preizkušeni kemični preparati, in sicer le na dovoljen način in po navodilih proizvajalca pripravka ter s strokovno usposobljenimi izvajalci, ki morajo pri izbiri insekticidov upoštevati:
- timsko znanje strokovnjakov,
- toksikološke lastnosti pripravka,
- vrsto proizvoda katerega nameravamo obdelati,
- sestavo in lastnosti blaga.
Pred obdelavo skladiščnih površin in blaga je potrebno določiti vrsto in stanje skladišča, objekta, v katerem nameravamo izvršiti dezinsekcijo.
Ugotoviti moramo možnost izvedbe fumigacije, direktne obdelave blaga, zamegljevanja, hladnega dimljenja, ULV in drugo. Pri tem je nujno potrebno upoštevati karenco.
Pri postopku za obdelavo površin v praznem skladišču je zelo pomembno, da so površine predhodno temeljito očiščene.
Pregled blaga pred sprejetjem v skladišče
Pred sprejetjem blaga v skladišče je potrebno izvesti:
- kontrolo stanja blaga,
- selekcijo blaga,
- pravilno in strokovno skladiščenje,
- preventivno dezinsekcijo, če bo blago skladiščeno dalj časa.
Zaščita surovin in živil brez uporabe pesticidov
Danes že povsod po svetu izvajajo številne postopke zatiranja škodljivcev brez uporabe pesticidov.
Zelo učinkovite so preventivne metode z namenom učinkovite zaščite skladiščenih surovin in hrane tako, da je blago čisto brez škodljivih vplivov na zdravje ljudi in živali ter brez negativnih vplivov na okolje.
V tem primeru je potrebno še posebej natančno izvajati naslednje aktivnosti:
- redne postopke čiščenja,
- stalni nadzor, da pravočasno odkrijemo morebitno infestacijo blaga,
- redna kontrola vlage.
Možnosti tovrstne obdelave blaga so sledeče:
- nizke temperature – sistemi hlajenja in prezračevanja,
- visoke temperature,
- uporaba dovoljenih naravnih preparatov, inertnih praškov - naravne spojine in pripravki,
- atmosferski plini: ogljikov dioksid, dušik,
- uporaba žarkov (gama, infrardeči žarki, mikrovalovanja in drugi),
- feromoni,
- preparati za dezorientacijo insektov,
- načini pakiranja – za insekte neprepustna embalaža,
- hermetično skladiščenje ali nadpritisk ...
Glede na intenzivno proizvodnjo, transport in pripravo blaga za skladiščenje (sušenje blaga), pripravo skladišč in druge postopke v procesu od proizvodnje do porabe hrane so izvajalci soočeni z dejstvom, da zahtevnim postopkom in znanju ne more biti kos posameznik ali ena stroka, temveč gre tu za timsko delo interdisciplinarno usmerjenih strokovnjakov. Le na ta način bomo skupno uspeli zaščititi tako surovine kot hrano.
Prizadevanja omenjenih strokovnjakov nam omogočajo izvedbo zaščite blaga tudi med samo manipulacijo blaga z najmodernejšimi transportnimi sistemi, pri čemer pa je potrebno upoštevati integralni pristop zaščite blaga.
Tako za izvedbo kot morebitno svetovanje se vedno lahko obrnete na posamezne strokovne službe Enot za izvajanje DDD, ki delujejo v okviru Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, COZ, Oddelka za DDD. V strokovnih službah boste našli ustrezne strokovnjake z dolgoletnimi izkušnjami na področju zaščite in skladiščenja blaga.
