MARABEL
zgodnja sorta
Uporabnost in lastnosti
Marabel je postal priljubljenejša zgodnja sorta v Sloveniji. Zaradi svoje kakovosti in široke uporabnosti se je zelo razširil med porabniki.
Gomolji
Gomolj z gladko rumeno kožico, rumenim mesom, ki ne posivi po kuhanju, izrednega okusa. Odličen izgled!
Pridelek
Nastavi srednje število večjih in izenačenih gomoljev.
Bolezni
Hiter mladostni razvoj, zelo odporna na plesen na gomoljih in rjavo pegavost v mesu.
Skladiščenje
Se dobro skladišči.
Nasvet za pridelavo
Zahteva dobra, globoka tla, dobro preskrbljena z vlago. Pri pridelavi je obvezno upoštevanje kolobarja, da pride na isto površino prvič v treh letih ali raje štirih letih. Zaradi srednjega nastavka gomoljev sadimo na razdaljo 31-32 cm v vrsti ali približno 43.000 rastlin/ha. Gnojimo s 140-160 kgN/ha, 100 kg P2O5/ha in 200-250 kg K2O/ha. Zaželjeno je obilnejše gnojenje z dušikom in uporaba osforja v sulfatni obliki, ker poviša vsebnost sušine. Marabel je sorta krompirja, ki je zelo občutljiva na ozek kolobar. Za dosego vrhunskih pridelkov sme marabel priti na isto njivo najprej v štirih letih in ne pogosteje!
Najboljši pridelek leta 2011: Alojz Žuran, Formin, Štajerska - 52.550 kg/ha.
ELFE
zgodnja sorta
Uporabnost in lastnosti
Je zelo kakovostna jedilna sorta, ki je še posebno priljubljena med najzahtevnejšimi vrtičkarji. Zelo je primerna za pridelavo na dobri njivi in še bolj za vrt. Značilen je hiter mladostni razvoj, rastlina mora povsem zakriti grobove.
Gomolji
Gladka rumena kožica, lepa oblika, rumeno meso, ki ne sivi, so lastnosti, zaradi katerih je zelo zaželjena pri najzahtevnejših kupcih.
Pridelek
Pridelek je velik, večjega števila izenačenih gomoljev. Elfe navadno formira 1-2 gomolja več na rastlino kot sorta marabel, zato z njo lahko pridelamo še večje število izenačenih gomoljev.
Bolezni
Odpornost na bolezni je dobra in zelo dobro odporna na rjavo pegavost v mesu ter votlo srce.
Skladiščenje
Zgodni pridelek z izrednim deležem tržnih gomoljev, ki se skladiščijo do začetka prihodnjega leta.
Nasvet za pridelavo
Zelo zaželeno je intenzivnejše gnojenje, stalna oskrba z vlago (namakanje), redna zaščita pred boleznimi in sajenje na 30-32 cm v vrsti (75 cm med vrstami), gnojimo s 140-160 kg N/ha, 100 kg P2O5/ha, 200-250 kg K2O/ha, dobra oskrba z magnezijem in kalijem v sulfatni obliki delujejo pozitivno na pridelek. Elfe lahko pridelujemo na dobrih tleh kot alternativo marabelu, ker zelo dobro prenaša
ožji kolobar, ki je pogost pri specializiranih pridelovalcih krompirja. Na isto površino jo smemo saditi vsako tretje leto.
Najboljši pridelek leta 2011: Marko Koritnik, Klanec, Gorenjska - 69.400 kg/ha.
- Da so španski zavojevalci šele v 16. stoletju prinesli krompir v Evropo iz perujskih Andov. Krompir se je kot splošna prehrana razširil v Evropi šele v 18. stoletju, ker so ga najprej zavračali za hrano.
- Da je krompirjev gomolj odebeljen konec podzemnega stebla sestavljen iz 75 do 80% vode. Bogat je z ogljikovimi hidrati, vsebuje C vitamin ter biološko pomembne beljakovine.
- Da so sorte s čvrstim mesom bolj primerne za pripravo solat, praženega krompirja in krompirja v kosih. Tiste bolj moknate – z večjo sušino pa za krompirjevo testo, pire in pomfrit.
- Da so vse bolj popularne sorte krompirja z vijoličastim mesom, rumeno meso pa prevladuje nad belim.
- Da sajenje domačega necertificiranega semena pospešuje širjene krompirju nevarnih bolezni, ki zmanjšujejo količino in kakovost pridelka.
- Da z rezanjem gomoljev lahko namnožimo bolezni iz bolnih na zdrave gomolje.
- Da se navadna krastavost na krompirju ne širi s semenom, ampak se pridelek okuži iz tal. Bolezen pospešuje apno, svež hlevski gnoj in križnice (strniščna repa) kot predposevek.