ANUSCHKA
Zelo zgodnja sorta
Uporabnost in lastnosti
Odlična in zelo kakovostna sorta tipa AB za pridelavo prvega pridelka. Čvrsto meso, odličen okus in še lepša oblika prepričajo najbolj zahtevne uporabnike.
Gomolji
Srednje veliko število izenačenih gomoljev. Rumeno, izredno kakovostno čvrsto meso ter rumena in gladka kožica.
Pridelek
Srednje velik pridelek zelo lepih gomoljev.
Bolezni
Je dobro odporna na plesen in zelo na navadno krastavost, pozorni moramo biti na preventivno zaščito proti črni listni pegavosti.
Nasvet za pridelavo
Nakaljevanje in pokrivanje je obvezno za zgoden pridelek. Sadimo na 30-32 cm v vrsti za zgoden izkop (75 cm medvrstna
razdalja), za poznejši izkop lahko sadimo gosteje. Gnojimo s 140 kg skupnega dušika na ha, 100 kg fosforja in 250 kg kalija na ha pri srednji založenosti tal.
Najboljši pridelek leta 2011: Alojz Žuran, Formin, Štajerska - 58.350 kg/ha.
BELLAROSA
zelo zgodnja sorta
Uporabnost in lastnosti
Kljub zgodnosti ima dovolj visoko vsebnost suhe snovi, kar pomeni kakovost, ki se odraža v široki uporabnosti v kuhinji. Z gostim sajenjem pridelamo srednje velike gomolje, ki so primernejši za kuhanje.
Gomolji
Posebnost je rdeča kožica in zelo kakovostno rumeno meso.
Pridelek
Vrhunski pridelek manjšega števila debelih gomoljev, ki niso za pranje.
Bolezni
Zelo je odporna na bolezni, rjavo pegavost v mesu in votlo srce.
Skladiščenje
Odlično se skladišči.
Nasvet za pridelavo
Je manj zahtevna sorta za tla in oskrbo z vodo. Njena prednost je odlična toleranca na sušo. Na dobrih, globokih tleh jo lahko sadimo gosto, na 27 cm v vrsti, na lažjih peščenih pa na 28-29 cm v vrsti, pri medvrstni razdalji 75 cm. Zaradi manjšega nastavka gomoljev priporočamo gosto sajenje (približno 46.000 rastlin/ha), da gomolji niso predebeli. Gnojimo vsaj s 120-140 kg skupnega N/ha, 100 kg P2O5/ha in 200-250 K2O pri srednji založenosti tal. Bellarosa je lahko zelo občutljiva na uporabo domačega semena. V primeru saditve domačega semena se lahko pojavijo znaki okužbe z virusom YNTN. Znake okužbe z virusom prepoznamo kot žulje (nekroze), ki so globoko v mesu in zelo poslabšajo kakovost gomoljev. Za kakovosten pridelek je nujno sajenje certificiranega semena!
Najboljši pridelek leta 2011: Alojz Žuran, Formin, Štajerska - 54.590 kg/ha.
- Da so španski zavojevalci šele v 16. stoletju prinesli krompir v Evropo iz perujskih Andov. Krompir se je kot splošna prehrana razširil v Evropi šele v 18. stoletju, ker so ga najprej zavračali za hrano.
- Da je krompirjev gomolj odebeljen konec podzemnega stebla sestavljen iz 75 do 80% vode. Bogat je z ogljikovimi hidrati, vsebuje C vitamin ter biološko pomembne beljakovine.
- Da so sorte s čvrstim mesom bolj primerne za pripravo solat, praženega krompirja in krompirja v kosih. Tiste bolj moknate – z večjo sušino pa za krompirjevo testo, pire in pomfrit.
- Da so vse bolj popularne sorte krompirja z vijoličastim mesom, rumeno meso pa prevladuje nad belim.
- Da sajenje domačega necertificiranega semena pospešuje širjene krompirju nevarnih bolezni, ki zmanjšujejo količino in kakovost pridelka.
- Da z rezanjem gomoljev lahko namnožimo bolezni iz bolnih na zdrave gomolje.
- Da se navadna krastavost na krompirju ne širi s semenom, ampak se pridelek okuži iz tal. Bolezen pospešuje apno, svež hlevski gnoj in križnice (strniščna repa) kot predposevek.