FABIOLA
srednje pozna sorta
Kakovostna jedilna sorta z možnostjo ogromnega pridelka in zelo izenačenimi gomolji. Odlično prenaša vročinski in sušni stres. Za vse tipe tal. Izenačeni ovalni gomolji imajo rdečo kožico in rumeno meso. Nastavek gomoljev je zelo velik, posledica je ogromen pridelek. Zaščita proti plesni naj bo redna in do konca, da pridelek v skladišču ne bo gnil. Za fabiolo je značilno, da ima zelo počasen vznik in mladostni razvoj, zato priporočamo nakaljevanje. To je posledica dobre dormance, ki pa ugodno vpliva na primernost za dolgotrajno skladiščenje.
Najboljši pridelek leta 2010: Andrej Turk, Podbočje, Posavje - 78.200 kg/ha.
JELLY
srednje pozna sorta
Uporabnost in lastnosti
Zelo kakovosten in široko uporaben jedilni krompir, primeren celo za pomfrit. Ima potencial za ekstremne pridelke, odlično sposobnost skladiščenja, zato je primeren za kuhanje v aprilu in maju naslednje leto. Glede na uporabo jelly uvrščamo v tip B. Po kuhanju ne spremeni barve.
Gomolji
Veliki gomolji so ovalni, z rumenim mesom, ki ne posivi po kuhanju, z gladko do rahlo mrežasto kožico.
Pridelek
Pridelek je zelo velik do ogromen.
Bolezni
Zelo odporna rastlina na virusne in glivične bolezni. Odporna na navadno krastavost, drugotno rast, rjavo pegavost v mesu, votlo srce v stresnih razmerah (vročina in pomanjkanje vlage).
Nasvet za pridelavo
Jelly je srednje zahtevna za tla in oskrbo z vlago. Kot srednje pozna sorta ima odlično tolerantnost. Sadimo prebujeno seme nekoliko gosteje, 28-30 cm v vrsti (75 cm med vrstami), gnojimo s 140-160 kg N/ha, 100 kg P2O5/ha, 200-250 kg K2O/ ha pri srednji založenosti tal. Pozorni moramo biti na založenost z magnezijem. Zaščita pred boleznimi mora biti kljub odpornosti redna. Občutljiva je na herbicid Sencor pri poznem škropljenju proti plevelu.
Najboljši pridelek leta 20011: Alojz Žuran, Formin, Štajerska - 79.530 kg/ha.
- Da so španski zavojevalci šele v 16. stoletju prinesli krompir v Evropo iz perujskih Andov. Krompir se je kot splošna prehrana razširil v Evropi šele v 18. stoletju, ker so ga najprej zavračali za hrano.
- Da je krompirjev gomolj odebeljen konec podzemnega stebla sestavljen iz 75 do 80% vode. Bogat je z ogljikovimi hidrati, vsebuje C vitamin ter biološko pomembne beljakovine.
- Da so sorte s čvrstim mesom bolj primerne za pripravo solat, praženega krompirja in krompirja v kosih. Tiste bolj moknate – z večjo sušino pa za krompirjevo testo, pire in pomfrit.
- Da so vse bolj popularne sorte krompirja z vijoličastim mesom, rumeno meso pa prevladuje nad belim.
- Da sajenje domačega necertificiranega semena pospešuje širjene krompirju nevarnih bolezni, ki zmanjšujejo količino in kakovost pridelka.
- Da z rezanjem gomoljev lahko namnožimo bolezni iz bolnih na zdrave gomolje.
- Da se navadna krastavost na krompirju ne širi s semenom, ampak se pridelek okuži iz tal. Bolezen pospešuje apno, svež hlevski gnoj in križnice (strniščna repa) kot predposevek.