Menu

Sorte in hibridi

 

Pridelava oljnih buč je razširjena predvsem v SV delu Slovenije, na Avstrijskem Štajerskem, zahodnem delu Madžarske in SZ Hrvaške. V teh državah je uporaba bučnega olja v prehrani tradicionalno prisotna. Na tem območju so ustrezne klimatske razmere, predvsem pa je letno padavin manj kot 800 mm. V letu 2009 smo v Agrosaatu beležili rekordno prodajo semena oljnih buč. Razlogov je bilo več: povečanje obsega pridelave oljne buče, ponovne setve zaradi slabše kaljivosti domačega semena ter neustrezna kakovost semena konkurenčnih ponudnikov. Nekakovostno seme ni zagotavljalo primernega vznika. V zaostrenih pogojih kalitve se je certificirano seme sorte gleisdorfer pokazalo kot izredno kakovostno in primerno za zagotovitev optimalnih sklopov.

V prihodnjih letih lahko pričakujemo na trgu kar nekaj novih hibridov oljnih buč. Hibridi so v poljskih poskusih in v praksi že dali večje pridelke suhega semena, kot jih je možno pridelati pri sortah. Prednost hibridov pred sortami je v boljši tolerantnosti na okužbo z rumenim bučnim virusom mozaik ter stabilnejšemu pridelku v manj ugodnih rastnih pogojih. V takšnih razmerah hibrid obrodi več zdravih plodov na hektar kot sorta. V Agrosaatu bomo v letošnjem letu poleg standardne in najbolj razširjene sorte gleisdorfer vključili v prodajo še novost, hibrid GL Opal.

Gleisdorfer

Najbolj razširjena sorta buče!
  • Vodilna sorta v pridelavi buč.
  • Seme se izredno dobro loči od mezdre.
  • Potencial v pridelku tudi 1200 kg suhega semena na hektar.
  • Tvori velika, temno zelena semena.
  • Visoka vsebnost olja, v povprečju 50%.
  • Srednje tolerantna proti plesni in bakterijskim boleznim.
  • Dolgovrežasta sorta, zato jo lahko sejemo na medvrstno razdaljo do 210 cm.

GL Opal

Hibridna oljna buča

 

 

 

  • Razvije nekoliko krajše vreže (pripo   ročamo setev na MVR 70-140 cm).
  • Dosega večje pridelke in večje število buč od standardnih sort na hektar.
  • Odlična toleranca na virus rumenega bučnega mozaika.
  • Več zdravih buč ob spravilu.
  • Enakomernejša velikost plodov in zorenje.
  • Tvori velika, temno zelena semena, ki se dobro ločijo od mezge.
  • Visoka vsebnost olja, v povprečju 0,5 % več od standardne sorte.

GL Maximal

Hibridna oljna buča
  • Razvije nekoliko krajše vreže (priporočamo setev na MVR 70-140 CM).
  • Dosega večje pridelke s povprečno velikostjo buč.
  • Odlična toleranca na virus rumenega bučnega mozaika.
  • Dobra do srednja roleranca na plesen.
  • Več zdravih buč ob spravilu.
  • Velika absolutna masa semen, v povprečju 20 g težje glede na standard.
  • Visoka vsebnost olja, v povprečju 1% več od standardne sorte.

Tehnologija pridelovanja oljnih buč:

Oljne buče ne zahtevajo posebne tehnologije za pridelavo. Da bi nam v jeseni poplačale z bogatim pridelkom, vam priporočamo nekaj nasvetov za dober pridelek.

 

TLA
Buče potrebujejo v rastni dobi veliko toplote (okrog 25° C), svetlobe in odcedna, vendar vlažna tla. Morajo biti bogata s humosom, imeti morajo urejen zračno vodni režim in primerno kislost, (pH 6 - 6,5).

 

KOLOBAR
Buče se same ne prenašajo, zaradi tega jih sejemo na isto njivo po 4 - 5 letih. Izredno dobro uspevajo za deteljami, enoletnimi zrnatimi stročnicami, žiti in različnimi podorinami.

 

GNOJENJE
Pri gnojenje upoštevamo založenost tal in hranila, dodana s hlevskim gnojem. Ne smemo pretiravati z dušičnimi gnojili, ker s tem podaljšamo vegetacijo, zmanjšamo pridelek semena in vsebnost olja.

Ob normalni založenosti s hranili priporočamo:

Dušik 0 - 90 kg/ha
Fosfor 90 - 120 kg/ha
Kalij 150 - 180 kg/ha

 

En del dušika priporočamo (iz NPK-gnojilo) pred setvijo, ostalo pa ob pojavu cvetnih popkov. Če so tla kisla, jih je potrebno apniti, vendar ne skupaj z ostalimi gnojili.

 

APNENJE

Če so tla kisla, jih je potrebno apniti, vendar ne skupaj z ostalimi gnojili.

 

SETEV

Za dober pridelek je pomembno, da je seme certificirano in razkuženo z ustreznim preparatom. S tem zagotovimo dobro kaljivost, zdrave in odporne rastline na bolezni ob vzniku. Za setev potrebujemo 4-5 kg semena/ha. Ob setvi priporočamo 15.000 - 18.000 semen/ha, oz. 1,5 do 1,8 semen/m2, kar dosežemo s sledečo setveno shemo:

Medvrstna razdalja Razdalja v vrsti
70 cm 90 cm
140 cm 45 cm
210 cm 30 cm

 

Pomembno je, da setev opravimo takoj, ko nam vremenske in talne razmere dopuščajo in ko se temperatura tal dvigne na 12° C, to je konec aprila začetek maja, na globino 3-5 cm.

 

VARSTVO

Posvetujte se s svojim svetovalcem za varstvo rastlin in semena.